Sassari

Sassari Sàssari (sasarsko) Tàtari (sardsko)
Občina (comune)
Comune di Sassari
levo: vodnjak Rosello; glavna stavba univerze; Faradda di li Candareri; park Monserrato; v sredini: pogled na staro mestno jedro; desno: vladna palača; Cavalcata sarda; Narodni arheološki muzej; cerkev sv. Marije v Betlemu
Zastava Grb
Sassari Geografski položaj v Italiji
40°43′36″N 8°33′33″E
Država	Italija
Dežela	Sardinija
Metropolitansko mesto	Sassari
Upravljanje
• Župan	Giuseppe Mascia
Površina
• Skupno	547,1 km2
Nadm. višina	225 m
Prebivalstvo  (2026)
• Skupno	120.231
• Gostota	220 preb./km2
Demonim	Sassaresi or Turritani
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	07100
Klicna koda	079
Zavetnik	Sveti Nikolaj
Dan	6. december
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Sassari (sasarsko: Sassari; sardinsko: Tàtari/Tàttari/Tàthari) je drugo največje mesto na Sardiniji, ki leži na severnem delu otoka in je glavno mesto pokrajine Sassari. Njegove sosednje občine so Alghero, Muros, Olmedo, Osilo, Ossi, Porto Torres, Sennori, Sorso, Stintino, Tissi, Uri in Usini .

Zgodovina

Razglasitev Sasarske republike leta 1294 (Giuseppe Sciuti, 1880)

Mesto Sassari so v srednjem veku ustanovili prebivalci antičnega mesta Turris Libysonis (današnji Porto Torres), ki so se tja pogosto zatekli pred napadi Saracenov. Prvi pisni vir o mestu sega v leto 1131. V visokem srednjem veku je pripadal judikatu Torres, nato pa prešel pod oblast Pise, ki jo je po bitka pri Melorii leta 1288 nadomestila Genova. Leta 1294 je Sassari postal prvo svobodno mesto na otoku z lastno ustavo, Statuti Sassaresi, ki je veljala do leta 1771. Po osvojitvi Sardinije s strani kralja Jakoba II. Aragonskega leta 1325 je mesto prišlo pod oblast aragonske krone, ki je oblast dokončno utrdila leta 1410. Od leta 1479 je Sardinija pripadala kraljevini Španiji, leta 1718 pa je bila s Savojsko vojvodino združena v kraljestvo. Njeni vladarji so leta 1861 postali kralji nove nacionalne države Italije, v katero je bil Sassari od tedaj vključen. Med drugo svetovno vojno je bilo v mestu med britanskim zračnim napadom 17. maja 1943 ubitih 12 ljudi.

Ime mesta Sassari v italijanski vojski od leta 1915 nosi brigada mehanizirane (oklepne) pehote, imenovane Brigata Sassari. Od leta 2009 jo sestavljajo trije polki. Brigada je bila napotena v Irak, sodelovala pa je tudi v mednarodnih silah v Afganistanu, zlasti v zahodni provinci Herat.

Znamenitosti

• Nacionalni muzej GA Sanna
• Nekropola v Montalèju
• Arheološko najdišče Monte d'Accoddi
• Rumunjski nuraghi

Die Piazza d’Italia von Sassari

• 
  Palazzo Ducale, danes mestna hiša
• 
  Katedrala svetega Nikole
• 
  Nacionalni muzej GA Sanna
• 
  Vodnjak Rosello
• 
  Nekropola v Montalèju
• 
  Monte d'Accoddi
• 
  Nuraghe Romanedda

Izobraževanje

Univerza v Sassariju

Tramvaj Sassari

V Sassariju deluje Univerza v Sassariju, ustanovljena leta 1617. Sprva je bila znana predvsem po pravni fakulteti, danes pa obsega 11 fakultet, razdeljenih na 24 oddelkov. Od konca leta 2020 je njen rektor Gavino Mariotti.

Gospodarstvo

Poleg trgovine se v Sassariju in okolici proizvajajo olivno olje, zelenjava, vino in sir. Razvita je tudi tekstilna industrija, v mestu pa ima sedež podjetje Difarma, ki se ukvarja z zdravstveno logistiko.

Promet

27. oktobra 2006 je bila v Sassariju odprta približno 2,5 kilometra dolga tramvajska proga s sedmimi postajališči. Leta 2009 so jo podaljšali za skoraj dva kilometra vzdolž ozkotirne železnice do Sorsa.

Znani meščani

• Domenico Alberto Azuni (1749–1827), zgodovinar in pravni strokovnjak
• Adelasia Cocco (1885–1983), zdravnica; ena prvih zdravnic v Italiji in prva ženska, ki je opravljala zdravniški poklic v Italiji.
• Mario Sironi (1885–1961), slikar futurizma in novecenta
• Antonio Segni (1891–1972), politik, italijanski premier 1955–1957 in 1959–1960 ter predsednik republike od 1962 do 1964.
• Luigi Polano (1897–1984), komunistični politik
• Gavino Matta (1910–1954), boksar
• Vittore Bocchetta (1918–2021), borec upora, kipar, slikar in literarni znanstvenik
• Enrico Berlinguer (1922–1984), politik, generalni sekretar Italijanske komunistične partije (PCI) od 1972 do 1984
• Antonio Siddi (1923–1983), atlet
• Giovanni Berlinguer (1924–2015), politik in strokovnjak za socialno medicino
• Francesco Cossiga (1928–2010), politik Krščanskih demokratov (DC), italijanski premier 1979–1980, predsednik senata 1983–1985 in predsednik republike 1985–1992
• Maria Frau (* 1930), filmska igralka
• Luigi Berlinguer (1932–2023), pravni zgodovinar in politik
• Mariotto Segni (* 1939), sin Antonia Segnija, politik in profesor zasebnega prava na Univerzi v Sassariju
• Enrico Costa (* 1944), astrofizik
• Enzo Calzaghe (1949–2018), britanski boksarski trener
• Riccardo Lay (* 1949), jazzovski basist
• Guido Melis (* 1949), upravni znanstvenik in politik
• Francesco Pigliaru (* 1954), ekonomist, univerzitetni profesor in politik
• Antonello Grimaldi (* 1955), filmski režiser
• Gabriele Manca (* 1957), skladatelj
• Pietro Paolo Virdis (* 1957), nogometaš
• Domenico Brigaglia (* 1958), motociklistični dirkač
• Maria Teresa Camoglio (* 1961), filmska režiserka
• Paola Antonelli (* 1963), kustosinja muzeja
• Giovanni Puggioni (* 1966), šprinter
• Elisabetta Canalis (* 1978), igralka in manekenka
• Federico Serra (* 1994), boksar
• Andrea Agrusti (* 1995), atlet

Literatura

• Erwin Schollmayer, Socialna antropologija sardinskih mest s posebnim poudarkom na Cagliariju in Sassariju, 1979 (mikrofiši)
• Ercole Contu – Maria Luisa Frongia, Il nuovo Museo Nazionale "Giovanni Antonio Sanna" di Sassari, Rim 1982
• Antonello Mattone - Marco Tangheroni (ur.), Gli Statuti Sassaresi: economia, social, istituzioni a Sassari nel Medioevo nell'Eta Moderna, Sassari 1986
• Attilio Mastino (ur.), Storia della Sardegna antica, 2. izdaja, Nuoro 2009

Zunanje povezave

• Spletna stran mesta Sassari (v italijanščini)