Kokand

Kokand Qo‘qon / Қўқон Коканд
Kokand Lokacija v Uzbekistanu
Koordinati: 40°31′43″N 70°56′33″E
Država	Uzbekistan
Regija	Ferganska regija
Upravljanje
• Hokim	Marufjon Usmonov
Površina
• Skupno	40 km2
Nadm. višina	409 m
Prebivalstvo  (2022)
• Skupno	259.700
• Gostota	6.500 preb./km2
Demonim	uzbeško Kokonlik Kokandi
Časovni pas	+5
Poštna številka	150700
Spletna stran	qoqon.uz/en/

Kokand (uzbeško: Қўқон, Kukon, rusko: Коканд, Kokand), je mesto v Uzbekistanu z 221.700 prebivalci.

Zgodovina

Mesto je nekoč imelo ključni položaj na vhodu v Fergansko dolino. Leži na pomembni svilni poti, ki je povezovala Sredozemlje z Vzhodno in Južno Azijo. V 13. stoletju so mesto uničili Mongoli.

Sodobno mesto se je razvilo iz utrdbe, zgrajene leta 1732. Leta 1740 je postalo glavno mesto Kokandskega kanata. Kanat je dosegel svoj največji obseg v prvi polovici 19. stoletja, ko je obsegal tudi dele današnjega Kazahstana. Kokand je bil takrat pomembno trgovsko središče z več kot 300 mošejami.

Leta 1876 je mesto osvojila ruska vojska. Kokand je postal del ruske generalne gubernije Turkestan. V letih 1917/1918 ke bil sedež začasne protiboljševiške vlade avtonomnega Turkestana.

Kultura in znamenitosti

Med znamenitostmi, ki si jih je vredno ogledati, je palača Hudajar Kana, zgrajena med letoma 1863 in 1873. Fasada palače je raznobarvna in okrašena s številnimi okraski. Dekoracija priča o tradicionalni ljudski umetnosti te regije, zlasti o lončarstvu. Vsakodnevni predmeti in arhitekturna keramika so bili izdelani v skladu s častitljivimi tradicijami. Barvite ploščice so pomemben element islamske arhitekture. V palači je tudi muzej lokalne zgodovine.

Omeniti velja tudi mošejo Juma, zgrajeno med letoma 1809 in 1812, Amin Begovo medreso iz leta 1830, nekropolo Dagma-i Šohon, mavzolej Modari in muzej Hamza.

Gospodarstvo in infrastruktura

Svilne poti v Srednji Aziji

Mesto je industrijsko središče, ki proizvaja gnojila, kemikalije, stroje, tekstil in živila. Ima letališče, železniško postajo in avtobusno postajo, ki ga povezujejo z drugimi deli države. Kokand je tudi izobraževalno središče z inštituti, fakultetami in srednjimi šolami.

Nekdanje taborišče za vojne ujetnike

Med drugo svetovno vojno je bila v Kokandu Bolnišnica za vojne ujetnike 3670, v kateri so zdravili hudo bolne nemške vojne ujetnike iz okoliških taborišč za vojne ujetnike v Kizilkiji (Batkenska oblast, Kirgizistan), Begovatu in Taškentu.

Znani meščani

• Hamza Hakimzoda Nijozij (1889–1929), uzbeško-sovjetski pesnik, prozaist, dramatik in skladatelj
• Nasir Tjurjakulovič Tjurjakulov (1893–1937), sovjetsko-uzbeški diplomat in turkolog
• Sulejman Aleksandrovič Judakov (1916–1990), sovjetsko-uzbeški skladatelj
• Jadgar Sadikovna Nasridinova (1920–2006), sovjetsko-uzbeška političarka
• Gert Karl Schaefer (1920–1996), nemški igralec
• Šukrat Abassov (rojen 1931), sovjetsko-uzbeški filmski režiser
• Ziroathon Hošimova (* 1957), uzbekistanski industrijski inženir
• Sergij Škarlet (* 1972), politik
• Tatjana Vladimirovna Kotova (* 1976), ruska skakalka v daljino
• Elšhod Rasulov (* 1986), boksar
• Jekaterina Tunguskova (* 1988), tekačica na dolge proge
• Abrorjon Kodirov (* 1995), boksar
• Rustam Ašurmatov (* 1996), nogometaš