Karol Grossmann

Karol Grossmann
Rojstvo	27. oktober 1864({{padleft:1864|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) Drakovci
Smrt	3. avgust 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (64 let) Ljutomer
Državljanstvo	Kraljevina SHS  Cislajtanija
Poklic	filmski režiser, pravnik, scenarist, režiser

Karol Grossmann, slovenski odvetnik in filmski ustvarjalec, * 27. oktober 1864, Drakovci, † 3. avgust 1929, Ljutomer.

Bil je pionir slovenskega filma: leta 1905 je posnel svoj prvi kratki dokumentarni posnetek Odhod od maše v Ljutomeru, leto pozneje pa še Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu, ki veljajo za prve primere filma na Slovenskem. Kot odvetnik je od leta 1901 služboval v Ljutomeru.

Zgodnje življenje in izobrazba

Karol Grossmann se je rodil 27. oktobra 1864 v Mali Nedelji, natančneje v naselju Drakovci. Je prvi otrok Karola in Marije Grossmann. Družina Grossmann se je preživljala s prodajo pridelkov tako na trgu v Mariboru kot tudi na Ptuju. Trgovanje je družini kmalu prineslo tudi manjše bogastvo, kar je pripomoglo k uveljavitvi Grossmannovih otrok. Sprva je obiskoval osnovno šolo v Mali Nedelji, višje razrede pa je uspešno zaključil v Svetem Juriju ob Ščavnici. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na, v tistih časih nemško, gimnazijo v Mariboru, ki jo je obiskoval od leta 1876 do leta 1884, ko je maturiral.

Še istega leta se je prijavil za mariborsko semenišče, kot je želela njegova mati. Kljub temu, da je bil sprejet, se za semenišče na koncu ni odločil in se namesto tega vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, kjer je leta 1889 diplomiral, temu pa sta sledili dve leti pripravništva tako v slovenskih kot tudi avstrijskih predelih takratne monarhije. V Trstu je leta 1901 opravil še odvetniški izpit, zatem pa je odprl odvetniško pisarno v Ljutomeru. Leta 1897 je doktoriral. V teh letih pa je vseskozi bil tudi član akademskega društva Triglav.

Pravna kariera

Štiri leta po diplomi se je vpisal odvetniško zbornico v Gradcu kot odvetnik za Štajersko. Pisarno je imel v središču Prlekije, v Ljutomeru. Ta je bila v poslopju Okrajne posojilnice na Glavnem trgu, kasneje pa jo je preselil v svojo hišo v istem mestu. Po besedah njegove hčerke Božene so veliki kazenski procesi potekali pretežno v Mariboru, zato Karol Grossmann pri njih večinoma ni sodeloval. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so bile njegove stranke skoraj v celoti kmetje (trgovcev in obrtnikov je bilo le za vzorec).

Narodni buditelj

Šport je bila ena glavnih aktivnosti, ki jo je spodbujal za bujenje narodne zavesti. Najprej je leta 1903, skupaj s prijateljem, zdravnikom Karlom Chlopekom, kot reakcijo na nemške nacionalistične pritiske ustanovil športno društvo Murski sokol. Kot ljubitelj kolesa pa je ustanovil še društvo za kolesarje Ptiči seliči. Preko teh društev je v športu združeval slovenske Ljutomerčane (Ljutomer je imel mešano populacijo Nemcev in Slovencev).

Grossmann je tudi že obstoječim nemškim društvom in organizacijam ob bok hotel postaviti društva z isto vsebino, a eno ključno razliko - slednja so bila slovenska. To ni vidno le v športu, temveč tudi pri njegovem predlogu za ustanovitev Križevske opekarne, ki bi služila kot protiutež nemški opekarni, ki je bila v sosednji vasi Boreci. Namen nemške je namreč bila pridobitev in ponemčitev tamkajšnjega kmečkega prebivalstva, saj je tak obrat nudil veliko delovnih mest. Grossmann je gospodarsko neodvisnost prleških Slovencev videl kot nujen pogoj za razvoj regije. Zraven predsedovanja slovenski čitalnici je bil tudi član Ciril-Metodove družbe, ki je ščitila slovenski narod z zbiranjem sredstev za šolstvo, morda pa še bolj s tem, da je Nemcem preprečevala odkupovanje kmetij ubobožanih slovenskih kmetov. Tukaj je vredno omeniti tudi njegovo hišo, ki je bila zbirališče za ljutomerske slovenske družine, predvsem pa intelektualce. V njegovi družbi so bili tudi drugi narodno-zavestni Slovenci, npr. general Rudolf Maister in Karol Chlopek.

Bil je tudi odličen retorik in je večkrat ob prireditvah ali pomembnih dogodkih imel govore. Z vzpodbudnimi besedami je 15. decembra 1918 podprl tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere nastanek je sovpadal z zadnjimi izdihljaji Avstro-Ogrske. Povedal je, da upa, da si bomo iz ruševin postavili nov dom v katerem bomo živeli varno in v miru, govoril je pa še o svobodi in kulturnem svetu. Ker je bil Grossmann zaveden Slovenec, se je takratna avstrijska oblast zelo trudila, da bi ga omejila pri njegovih prizadevanjih. Zaradi svojih izjav in dejanj, je nemalokrat dobil denarno kazen. Ker teh ni plačeval, so mu hodili rubit imetje, on pa je vedno dal zarubiti svojo železno blagajno. Nato je vsakič poslal svojega blagajnika, da jo odkupi. Te kazni niso na noben način zaustavile Grossmannovega delovanja - kvečjemu so ga le podžgale.

Zasebno življenje

Karol Grossman je z ženo Matildo imel štiri otroke. Bil je velik družinski človek, med drugim se to kaže tudi v njegovem filmu Na domačem vrtu, kako z družino skupaj preživljajo čas. Že šport, pravo in film kažejo na to, da je bil Grossmann mož mnogih talentov, kateri pa se ne končajo pri teh treh dejavnostih. Ko je kupil hišo na Ormoški cesti v Ljutomeru, ta še ni bila čisto dokončana, zato je sam dozidal balkone, terase in dva pomola na pročelni strani hiše. Tudi vrt, ki je viden v filmu Na domačem vrtu, je uredil sam in sicer tako, da je preuredil staro gospodarsko poslopje, dodal cvetlične grede in sadno drevje. Umrl je 3. 8. 1929.

Zraven ročnih del pa je prosti čas posvečal tudi prebiranju literature, od katere mu je najbolj pri srcu bila klasična, vse od Goetheja in Shakespearea do domačih klasikov. Ob večerih je bral tudi svojim otrokom. Vse knjige je imel spravljene kar v knjižnici svoje hiše, kamor je imel vstop vsak, ki si je želel kaj prebrati. Tudi sam se je lotil leposlovja in to že zelo zgodaj. V srednji šoli je namreč objavljal pesmi, kasneje pa je ob poklicu pravnika in vseh ostalih hobijev pisal lastne in prevajal tuje drame.

Filmografija

Odhod od maše v Ljutomeru (1905), prvi znani slovenski filmski posnetek

• Odhod od maše v Ljutomeru (1905)
• Sejem v Ljutomeru (1906)
• Na domačem vrtu (1906)

Prvi slovenski film z naslovom Odhod od maše v Ljutomeru prikazuje kako ljudje pomikajo navzdol po Jureša Cirila ulici po zaključeni maši v župnijski cerkvi Sv. Janeza Krstnika. V filmu Sejem v Ljutomeru vidimo ljudi, ki se udeležujejo tradicionalnega sejma v Ljutomeru, ki poteka na Glavnem in Starem trgu. Ljudje v tem filmu so do kamere nekoliko skeptični oziroma zadržani, saj jo vidijo prvič. V zadnjem filmu prikazuje ženo Matildo z dojenčkom v naročju ter hčerki Drago in Boženo, ki tekata od vrtnega paviljona proti kameri. Gibanje deklet kaže na raziskovanje izraznih možnosti medija in je značilno že na novo obdobje filmske zgodovine.

Grossmann sicer ni začel s filmsko kamero, temveč fotografsko. Fotografiral je razne posvetne prleške dogodke, kot npr. sejem ali konjske dirke. Sam si je izdelal tudi temnico, kar je njegovim fotografijam dalo umetniški vtis. Leta 1905 se je preizkusil še v snemanju filmov. Čeprav njegov opus ni tako širok, ima toliko večjo vrednost, saj je s tem postal pionir ne zgolj slovenskega, temveč jugoslovanskega filma. Vse tri (Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru, Na domačem vrtu) je posnel na zelo krhek 17,5 milimetrski trak, zato so bili njegovi filmi v šestdesetih letih presneti na 16 milimetrski trak.

Pri njem je med Prvo svetovno vojno kot vojak bival znameniti nemški režiser Fritz Lang, ki je najbolj znan po svojem filmu Metropolis. Med njegovim bivanjem pri Grossmannu se je družini pogosto pridružil na družinskih dogodkih in kiparil v bližnji kiparnici.

Smrt in zapuščina

Zadnji dve leti pred smrtjo, ko je že hudo bolehal, se je umaknil iz javnega življenja. Umrl je manj kot pol leta po smrti svoje žene. Pokopan je v Ljutomeru, na pogrebu pa sta mu čast izkazali organizaciji Sokol in gasilsko družtvo, za kateri je veliko postoril.

V mestni hiši je razstavljena stalna zbirka njegovega filmskega in fotografskega dela, v ljutomerski aleji slavnih stoji njegov doprsni kip. Spominske plošče v čast Grossmannu so na njegovi rojstni hiši v Drakovcih, hiši, v kateri je prebival kasneje v Ljutomeru, in na ljutomerski mestni hiši, kjer je posnel svoj prvi film. Nenazadnje je po njem poimenovana tudi ulica v Ljutomeru, v mestu samem pa vsako leto poleti odvija Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki je mednarodno priznan in katerega se udeležujejo znana imena, kot so Finn Atkins, Anatolij Karpov, glasbena skupina Laibach in drugi.

Glej tudi

• seznam filmskih režiserjev
• seznam slovenskih režiserjev
• Grossmannov festival filma in vina