Evropska agencija za okolje
| European Environment Agency | |
 | |
| Pregled | |
|---|---|
| Ustanovitev | 1990 |
| Pristojnost | Evropska Unija |
| Sedež | København, Danska 55°40′52″N 12°35′12″E / 55.681208°N 12.586609°E |
| Agencijski vodja |
|
| Ključni dokument | |
| Spletno mesto | www |
| Zemljevid | |
  København Evropska agencija za okolje (Evropska unija) | |
Evropska agencija za okolje (European Environment Agency; kratica EEA) je agencija Evropske unije (EU), katere naloga je zagotoviti zanesljive neodvisne informacije o okolju na področju podnebne politike, ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih ciljev, ki jih določajo države.[1]
Definicija
[uredi | uredi kodo]Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije (EU), ki zagotavlja neodvisne informacije o okolju. Njen cilj je pomagati vsem, ki sodelujejo pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju okoljske politike, ter obveščati splošno javnost.
Organizacija
[uredi | uredi kodo]Agencija je bila ustanovljena z Uredbo Evropske gospodarske skupnosti (EGS) št. 1210/1990 (spremenjeno z Uredbo EGS št. 933/1999 in Uredbo ES št. 401/2009) in je začela delovati leta 1994 s sedežem v Københavnu na Danskem.
Agencijo vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad 32 držav članic, predstavnik Evropske komisije in dva znanstvenika, ki ju imenuje Evropski parlament, pri delu pa ga podpira znanstveni odbor agencije.
Trenutna izvršna direktorica agencije je Leena Ylä-Mononen, imenovana za petletni mandat, ki se je začel 1. junija 2023.
Države članice
[uredi | uredi kodo]Članice agencije so vse države članice Evropske unije; vendar pa lahko tudi druge države postanejo članice na podlagi sporazumov, sklenjenih med njimi in EU.
Bila je prva organizacija EU, ki je odprlo članstvo za 13 držav kandidatk (pred širitvijo EU leta 2004).
Agencija ima 32 držav članic in šest sodelujočih držav. Članice so 27 držav članic Evropske unije skupaj z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško, Švico in Turčijo.
Od Brexita leta 2020 Združeno kraljestvo ni več članica EU in zato tudi ne članica EEA.
Šest držav Zahodnega Balkana so sodelujoče države: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Kosovo na podlagi resolucije Varnostnega sveta ZN 1244/99.[2] Te oblike sodelovanja so vključene v omrežje Eionet in jih EU podpira prek »Instrument for Pre-Accession Assistance« (instrument za predpristopno pomoč).
EEA je dejavna članica mreže EPA.[3]
| Države članice EU | Države članice izven EU | Sodelujoče države |
|---|---|---|
 Avstrija |  Islandija |  Albanija |
 Belgija |  Liechtenstein |  Bosna in Hercegovina |
 Bolgarija |  Norveška |  Kosovo[4] |
 Hrvaška |  Švica |  Črna gora |
 Češka |  Turčija |  Severna Makedonija |
 Ciper |  Srbija | |
 Danska | ||
 Estonija | ||
 Finska | ||
 Francija | ||
 Nemčija | ||
 Grčija | ||
 Madžarska | ||
 Irska | ||
 Italija | ||
 Latvija | ||
 Litva | ||
 Luxembourg | ||
 Malta | ||
 Nizozemska | ||
 Poljska | ||
 Portugalska | ||
 Romunija | ||
 Slovaška | ||
 Slovenija | ||
 Španija | ||
 Švedska | ||
Poročila in podatki
[uredi | uredi kodo]Evropska agencija za okolje (EEA) pripravlja poročila na podlagi zanesljivih podatkov o različnih temah, kot so biotska raznovrstnost, kakovost zraka, promet in podnebne spremembe. Poročila so tesno povezana s politikami in zakonodajo Evropske unije na področju okolja. Z njimi spremljajo napredek ter opozarjajo na področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi.
V skladu z ustanovno uredbo EEA je glavno poročilo agencije State and Outlook of Europe's environment (SOER, "Stanje in obeti evropskega okolja"). Gre za celovito oceno, ki analizira trende, doseganje ciljev ter pripravlja napovedi za srednje in dolgoročno obdobje. Agencija vsako leto objavi tudi poročilo o evropskih območjih z najslabšo kakovostjo zraka, v katerem posebej obravnava onesnaženost z drobnimi delci PM 2,5.[5]
EEA te podatke in informacije objavlja na svoji glavni spletni strani ter na posebnih tematskih portalih, kot so Biodiversity Information System for Europe (BISE), Water Information System for Europe (WISE) in ClimateADAPT. Portal Climate-ADAPT vsebuje podatke o pričakovanih podnebnih spremembah, ranljivosti regij in sektorjev, primerih prilagoditve, možnostih ukrepov, orodjih za načrtovanje prilagoditve ter politikah EU.
Evropski naravovarstveni informacijski sistem
[uredi | uredi kodo]Evropski naravovarstveni informacijski sistem (European Nature Information System; EUNIS) omogoča dostop do javno dostopnih podatkov v zbirki podatkov EUNIS o vrstah, habitatnih tipih in zavarovanih območjih po vsej Evropi. Je del Evropskega podatkovnega centra za biotsko raznovrstnost (BDC) in ga upravlja EEA.
Zbirka podatkov vsebuje podatke[6]
- o vrstah, habitatnih tipih in določenih območjih v okviru Natura 2000,
- iz gradiva, ki ga je zbral Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost
- omenjene v ustreznih mednarodnih konvencijah in na rdečih seznamih IUCN,
- zbranih iz poročanj, ki jih izvaja EEA.
Mednarodno sodelovanje
[uredi | uredi kodo]Poleg svojih 32 članic in šestih sodelujočih držav iz balkanskega območja EEA sodeluje tudi s sosednjimi in drugimi državami ter regijami, predvsem v okviru Evropske sosedske politike:[7]
- države članice vzhodnega partnerstva : Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija
- države članice Unije za Sredozemlje : Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestinska oblast, Sirija, Tunizija
- druge države ENPI : Rusija
- srednjeazijske države: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan
Poleg tega EEA sodeluje z več mednarodnimi organizacijami in ustreznimi agencijami naslednjih držav:
- Združene države Amerike
- Kanada
Uradni jeziki
[uredi | uredi kodo]26 uradnih jezikov, ki jih uporablja EEA so: bolgarščina, češčina, hrvaščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, španščina, estonščina, finščina, francoščina, madžarščina, islandščina, italijanščina, litovščina, latvijščina, malteščina, nizozemščina, norveščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, švedščina in turščina.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Evropska agencija za okolje (EEA)«. european-union.europa.eu. EU: Generalni direktorat za komuniciranje. Pridobljeno 8. septembra 2025.
- ↑ Countries and Eionet, European Environment Agency, Retrieved on 24 July 2013.
- ↑ »European Network of the Heads of Environment Protection Agencies«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2010. Pridobljeno 15. aprila 2012.
- ↑ (na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN 1244/99)
- ↑ »European city air quality viewer«.
- ↑ About EUNIS. Retrieved 2018-11-18.
- ↑ »International Cooperation«. eea.europa.eu. European Environment Agency. 22. julij 2016. Pridobljeno 23. aprila 2017. (scroll down to "European Neighborhood Project")
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradno spletno mesto
- European Topic Centre on Land Use and Spatial Information (ETC LUSI)
- European Topic Centre on Air and Climate Change(ETC/ACC)
- European Topic Centre on Biological Diversity(ETC/BD) Arhivirano 12 July 2019 na Wayback Machine.
- Model Documentation System (MDS)
- The European Environment Agency's near real-time ozone map (ozoneweb)
- The European Climate Adaptation Platform Climate-ADAPT
- EUNIS homepage