Pojdi na vsebino

Chartres

Chartres
Lega
Zemljevid
Chartres se nahaja v Francija
Chartres
Chartres se nahaja v Center-Dolina Loare
Chartres
48°26′48″N 1°29′18″E / 48.44667°N 1.48833°E / 48.44667; 1.48833
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaEure-et-Loir
OkrožjeChartres
KantonChartres 1, 2 in 3
InterkomunalitetaChartres - metropola
Upravljanje
  Župan (2014-2020) Jean-Pierre Gorges
Površina
1
16,85 km2
  Metropolitansko obm.
 (2020)
19.232 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)[1]
38.324
  Gostota2.300 preb./km2
  Metropolitansko obm.
 (Jan. 2019[2])
170.763
  Metropolitanska gostota8,9 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
  PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
28085 /28000
Nadmorska višina121–161 m
(povp. 142 m)
Spletna stran
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center-Dolina Loare, prefektura departmaja Eure-et-Loir. Je približno 90 km [3]jugozahodno od Pariza. Po popisu prebivalstva leta 2019 je bilo v metropolitanskem območju Chartres (kot ga opredeljuje INSEE) 170.763 prebivalcev,[2] od katerih jih je 38.534 živelo v mestu (občini) Chartres.[4]

Chartres je po vsem svetu znan po stolnici. Ta gotska stolnica, večinoma zgrajena med letoma 1193 in 1250, je v izjemno dobro ohranjenem stanju. Večina originalnih vitrajev je nedotaknjenih, medtem ko je arhitektura od začetka 13. stoletja doživela le manjše spremembe.[5] Del starega mestnega jedra, vključno z večino knjižnice, povezane s šolo v Chartresu, so leta 1944 uničile zavezniške bombe.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Fasada stolnice

Chartres je bil eno glavnih mest galskega plemena Carnutes, v rimskem času imenovan Autricum, po reki Eure (Autura), kasneje Carnutum. Med normanskimi vpadi na ozemlje je bil leta 858 požgan, v letu 911 pa se jih je uspešno ubranil.[6]

V srednjem veku je bil glavno mesto pokrajine Beauce. Po njem je dobila ime grofija, ki so jo imeli v lasti grofje Blois in grofje Champagne, nato pa hiša Châtillon, katere član jo je leta 1286 prodal kroni.

Med stoletno vojno, v letih 1417-1432, je Chartres padel v roke Angležev, od katerih so ga leta 1432 ponovno dobili. V letu 1528 je bila pod Francem I. povzdignjen v vojvodstvo.

Leta 1568, med drugo versko vojno, je Chartres neuspešno oblegal hugenotski voditelj, princ Condéjski. Kraljeve čete Henrika IV. so ga dokončno zavzele 19. aprila 1591. V nedeljo, 27. februarja 1594, je bila stolnica v Chartresu prizorišče kronanja Henrika IV., potem ko se je spreobrnil v katoliško vero, edinega francoskega kralja, čigar kronanje ni bilo opravljeno v Reimsu.

Leta 1674 je Ludvik XIV. Francoski povzdignil Chartres iz vojvodstva v plemiški naziv v korist svojega nečaka, vojvode Filipa II. Orléanskega. Naziv vojvode Chartresa je bil v Orléanski hiši deden in je bil podeljen najstarejšemu sinu vojvode Orléanskega.

Med francosko-prusko vojno 1870–1871 so Nemci 2. oktobra 1870 zasedli Chartres in do konca vojne ostal pomembno središče operacij.

Mesto je utrpelo veliko škodo zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno, vendar je bilo stolnici v Chartresu prizaneseno, saj ameriški vojaški častnik polkovnik Welborne Barton Griffith mlajši ni hotel izpolniti ukaza, da jo uniči.[7] 16. avgusta 1944 je polkovnik Welborn Barton Griffith ml. podvomil o nujnosti uničenja stolnice in se prostovoljno javil, da gre za sovražnikove linije, da bi ugotovil ali jo Nemci uporabljajo kot opazovalno točko. Griffith se je s svojim voznikom odpravil do stolnice in po pregledu vse do zvonika potrdil poveljstvu, da v njej ni Nemcev. Ukaz o uničenju je bil umaknjen. Polkovnik Griffith je bil pozneje istega dne ubit v akciji v mestu Lèves, 3,5 kilometra severno od Chartresa.[8] Za svoje junaško dejanje tako pri Chartresu kot pri Lèvesu je polkovnik Griffith posmrtno prejel več odlikovanj, ki so jih podelili predsednik Združenih držav Amerike in ameriška vojska ter tudi francoska vlada.[9]

Chartres je bil osvobojen 18. avgusta 1944. Osvobodila ga je 5. pehotna enota ZDA in 7. oklepna divizija, ki je spadala v XX. korpus 3. US Army, ki ji je poveljeval general George S. Patton.[10]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Orléanais, na vzpetini na levem bregu reke Eure, 78 km severno od Orléansa, 96 km jugozahodno od Pariza. Na jugovzhodu se razteza na plodno ravan Beauce, ki je 'žitnica Francije', za katerega je mesto trgovsko središče.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Chartres je sedež treh kantonov[11]:

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Stolnica v Chartresu
Čudoviti Chartres blue
  • Chartres je najbolj poznan po Notredamski stolnici (francosko Cathédrale Notre-Dame de Chartres), eni najlepših gotskih stolnic v Franciji. Njena zgodovinska in kulturna vrednost je bila priznana z njeno vključitvijo na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine leta 1979.[12], prav tako pa je od leta 1862 na seznamu francoske zgodovinske dediščine. Njena gradnja se je začela leta 1205, po uničenju stare stolnice. Gradnja je trajala 66 let;

Zgrajena je bila na mestu nekdanje romanske stolnice v Chartresu, ki jo je leta 1194 uničil požar (ta nekdanja cerkev je bila zgrajena na ruševinah starodavnega keltskega templja, ki ga je kasneje nadomestil rimski tempelj).

Vitraže so financirali cehi trgovcev in obrtnikov ter bogati plemiči, katerih imena so navedena na dnu. Ni znano, kako je nastala znamenita in edinstvena modra barva stekla, bleu de Chartres in je ni mogoče ponoviti. Francoski avtor Michel Pastoureau pravi, da bi jo lahko imenovali tudi bleu de Saint-Denis.[13]

  • Samostanska cerkev St. Pierre je bila cerkev benediktinske opatije Saint-Père-en-Vallée, ki jo je v 7. stoletju ustanovila kraljica Balthilda. V času gradnje je bila opatija zunaj mestnega obzidja. Vsebuje fine vitraže in prej dvanajst upodobitev apostolov v emajlu, ki jih je okoli leta 1547 ustvaril Léonard Limosin, ki si jih je danes mogoče ogledati v muzeju likovne umetnosti.
  • Od drugih cerkva v Chartresu je treba omeniti tudi St Aignan (13., 16. in 17. stoletja) in St Martin-au-Val (12. stoletje).

Muzeji

[uredi | uredi kodo]
  • Musée des Beaux-Arts, likovni muzej (v bližini stolnice) v nekdanji škofovski palači.
  • Le Grenier de l'Histoire Musée, muzej specializiran za vojaške uniforme in Accoutrements.
  • Le Centre International du Vitrail, delavnica, muzej in kulturni center posvečen umetnosti vitrajev.
  • Muséum de sciences naturelles et de la préhistoire, naravoslovni in prazgodovinski muzej
  • Conservatoire du Machinisme et des Pratiques Agricoles, kmetijski muzej

Drugo

[uredi | uredi kodo]

Reko Eure, ki se tukaj razdeli v tri veje, prečka več mostov, nekateri od njih so stari. Nekaj je ostankov starih utrdb, od katerih je najpopolnejši primerek Porte Guillaume (14. stoletje), vhod obdajata stolpa. Strme, ozke ulice starega mesta so kontrast širokim bulvarjem, ki mesto obkrožajo in ga ločujejo od predmestja. Cbs St Jean, prijeten park, leži na severozahodu, številni so trgi in odprti prostori.

Hotel de ville, stavba iz 17. stoletja, vsebuje muzej in knjižnico, zanimivi so še starejši hotel de ville iz 13. stoletja in nekaj srednjeveških in renesančnih hiš. Tukaj je tudi kip generala F.S. Marceau-Desgraviersa (rojen 1769), rojen v mestu.

La Maison Picassiette je hiša urejena znotraj in zunaj z mozaiki iz lomljenih črepinj keramike in porcelana.

Romanja

[uredi | uredi kodo]

Chartres je bilo mesto krščanskega romanja od srednjega veka dalje. Pesnik Charles Péguy (1873-1914) je oživil romarsko pot med Parizom in Chartresom pred prvo svetovno vojno. Po vojni so nekateri študentje v njegov spomin opravljali romanje. Od leta 1980, društvo Notre-Dame de Chrétienté [14], s podružnicami v Versaillesu, letno organizira 100 km dolg pohod po romarski poti od stolnice Notre-Dame de Paris do stolnice Notre-Dame de Chartres. Vsako leto sodeluje okoli 15.000 romarjev, večinoma mladih družin iz vse Francije.

Pomembne osebe

[uredi | uredi kodo]

Chartres je rojstni kraj med drugimi:

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. 1 2 INSEE. »Statistiques locales - France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019«. Pridobljeno 5. junija 2022.
  3. Google Zemljevidi prikazujejo razdaljo med mestnimi hišami 91 km; to je manj od mestne meje do mestne meje in še manj zračne razdalje.
  4. INSEE. »Historique des populations communales - Recensements de la population 1876-2019« (v francoščini). Pridobljeno 5. junija 2022.
  5. »Chartres, the Gothic Cathedral near Paris«. Paris Digest. 2018. Pridobljeno 10. septembra 2018.
  6. Chisholm 1911.
  7. MilitaryTimes.com. »MilitaryTimes Hall of Valor«. Welborn Barton Griffith, Jr. Military Times, a Gannett Company. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2012. Pridobljeno 10. maja 2011. Note: The Distinguished Service Cross was awarded posthumously for saving the cathedral.
  8. Jay Nordlinger (2011). »A Colonel at Chartres«. The Corner. NationalReview.com. Pridobljeno 11. maja 2011.
  9. On 21 October 1944, for his heroic action, Colonel Welborn B. Griffith, Jr. was posthumously awarded the Distinguished Service Cross:|title=Militarytimes Hall of Valor: Welborn Barton Griffith, Jr. He was also awarded the Silver Star, the Purple Heart, the Legion of Merit, the French Croix de Guerre, and the Légion d'Honneur: Eugene G. Schulz, The Ghost in General Patton's Third Army, USA, 2012. ISBN 978-1477141441
  10. Winieska, Françoise, August 1944, The Liberation of Rambouillet, France, SHARY, 1999, pp. 19–23, ISBN 2-9514047-0-0
  11. »Décret n° 2014-231 du 24 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département d'Eure-et-Loir | Legifrance«. Pridobljeno 19. junija 2017.
  12. 81
  13. Pastoureau, Michel, Bleu: histoire d'une couleur, Seuil, Paris, 2000. ISBN 978-2757840016
  14. društvo Notre-Dame de Chrétienté
  15. »British towns twinned with French towns [via WaybackMachine.com]«. Archant Community Media Ltd. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2013. Pridobljeno 20. julija 2013.
  16. »Twinning with Palestine«. 1998–2008 The Britain – Palestine Twinning Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2012. Pridobljeno 29. novembra 2008.
  17. »::Bethlehem Municipality::«. bethlehem-city.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2009.
  18. »Ciudades Hermanas (Sister Cities)« (v španščini). Municipalidad del Cusco. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2009. Pridobljeno 23. septembra 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]