Pojdi na vsebino

Cesena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cesena
Občina (comune)
Comune di Cesena
Zgodovinsko mestno jedro Cesene
Zgodovinsko mestno jedro Cesene
Zastava Cesena
Zastava		Grb Cesena
Grb
Cesena se nahaja v Italija
Cesena
Cesena
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 44°8′11″N 12°14′32″E / 44.13639°N 12.24222°E / 44.13639; 12.24222
DržavaZastava Italije Italija
Dežela Emilija - Romanja
Pokrajina Forlì - Cesena (FC)
Upravljanje
 • ŽupanEnzo Lattuca[d]
Površina
 • Skupno249,5 km2
Nadm. višina44 m
Prebivalstvo
 (2026)[2]
 • Skupno95.620
 • Gostota383 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
47521, 47522
Klicna koda0547

Cesena (izg. [čezéna],[3] romanjolsko Čiṣéna)[4] je občina z malo manj kot 100.000 prebivaci v deželi Emilija - Romanja v Italiji, eno izmed dveh glavnih mest pokrajine Forlì - Cesena.

Zemljepis

[uredi | uredi kodo]
Pogled na Ceseno

Cesena leži skoraj v središču zgodovinske pokrajine Romanje, med vznožjem Apeninov in morjem, od katerega je oddaljena le 15 km. Območje občine, ki meri 249,5 km², na severu meji na občine Cervia in Ravena, na vzhodu na občine Cesenatico, Gambettola, Longiano in Montiano, na jugu na občine Roncofreddo, Mercato Saraceno in Sarsina, na zahodu pa na občine Civitella di Romagna, Meldola in Bertinoro.[5]

Uradna nadmorska višina, ki ustreza točki, na kateri stoji občinska palača, je 44 metrov.[6] Povprečna nadmorska višina celotnega občinskega ozemlja je 97 m:[7] najnižja točka leži na 5 metrih in najvišja (Cavallo) na 480 metrih.[6] Severozahodni del občine predstavlja ravna Padska nižina, v jugozahodnem delu pa se pričenjajo vzpenjati Toskansko-romanjolski Apenini. Glavni vodotok je reka Savio.

Skozi Ceseno potekata železnica Bologna–Ancona in avtocesta A14 Bologna–Taranto.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
»Moški« in »ženski« stolp trdnjave Malatestiana

Dolina reke Savio in okoliški hribi, kjer leži Cesena, so bili naseljeni že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v bližini bazilike »del Monte« in v bližnjem naselju Borello.[8] Prvo naselje so najverjetneje ustanovili Umbri okoli 6. ali 5. stoletja pr. n. št.[9] Skupaj s Forlìjem je Cesena središče naselitve Senonov, enega glavnih keltskih ljudstev Cisalpske Galije. S prihodom Rimljanov je zaselek dobil obliko vasi; propadel je skupaj z Rimskim cesarstvom.[10]

Po Gotih s Teoderikom na čelu so ga ponovno osvojili Bizantinci in sredi 6. stoletja je postala del eksarhata.[11] Po pohodih Pipina Malega (8. stoletje) je Cesena postala del ozemlja pod papeško oblastjo, prvo jedro kasnejše Papeške države.[12] V 13. stoletju je mesto nihalo med občinsko svobodo in podrejenostjo Cerkvi ali lokalni gospodi. Leta 1333 je Cesena postala gospostvo družine Ordelaffi iz Forlìja,[13] vendar je njihovo vladavino leta 1357 prekinil poseg papeškega legata kardinala Albornoza, ki je uspel podrediti mesto kljub silovitemu odporu Cie degli Ubaldini.[14]

Februarja 1377 je bila Cesena vpletena v vojno Florentinske republike proti Papeški državi.[15] Kardinal Robert Ženevski (kasnejši protipapež Klemen VII.) je, da Cesena ne bi prišla v roke Florentincev, v mestu sprožil nasilen pokol: izvedle so ga bretonske milice plačancev pod vodstvom Angleža Johna Hawkwooda, ki so mesto porušili do tal[16] in pokončali prek 5000 prebivalcev.[17]

Pod rodbino Malatesta je mesto ponovno zacvetelo, o čemer pričajo pomembni spomeniki, kot sta trdnjava Rocca Malatestiana, ki jo je dal zgraditi Galeotto,[18] in malatestinska knjižnica mecena Domenica Malateste Novella.[19]

Za kratek čas, okoli leta 1500, je Cesena pod vladavino Cesareja Borgie postala »prestolnica« vojvodine Romanje.[20], leta 1502 pa je v mesto prispel Leonardo da Vinci, ki mu je Borgia zaupal nalogo, da izmeri in posodobi utrdbe osvojenih mest Romanje.[21] Nato se je vrnilo pod oblast Papeške države, ki je trajala do združitve Italije.[22]

Leta 1775 je Giovan Angelo Braschi iz Cesene postal papež z imenom Pij VI., leta 1800 pa je papež postal še en Cesenčan, Barnaba Niccolò Maria Luigi Chiaramonti – Pij VII. Med napoleonskimi vojnami (1797-1814), med katerimi sta se Pij VI. in Pij VII. zaman poskušala upreti Napoleonu Bonaparteju, je Cesena ostala brez številnih samostanov in cerkva ter univerze.[23] Januarja 1832 je bilo mesto izropano in 17 meščanov ubitih v pobojih v Ceseni in Forlìju, ki so jih izvedle papeške čete med zadnjim zatiranjem uporov v Romanji.

Kasneje, pred združitvijo Italije in po njej, je mesto doživelo obdobje rasti in širitve.[23][24]

Cesena med bombardiranjem v drugi svetovni vojni

V drugi svetovni vojni je v bližini Cesene potekala nemška Gotska linija in mesto je bilo večkrat bombardirano. Ker so se cesenski partizani odlikovali v odporu proti fašizmu in nacizmu, je Cesena po vojni prejela srebrno medaljo za vojaško hrabrost.[25]

V povojnem obdobju je mesto doživelo močan urbanistični razvoj, hkrati pa tudi znatno gospodarsko rast; postalo je mednarodno središče kmetijsko-živilskega sektorja, zlasti na področju raziskav in biotehnologije.[26].

Leta 1992 se je po izločitvi Riminija v novo pokrajino dotedanja pokrajina Forlì preimenovala v pokrajino Forlì - Cesena, kar je odražalo skoraj enako pomembnost Cesene kot glavnega mesta Forlì.[26] Od 29. januarja 2024 sta obe, Forlì in Cesena, uradno glavni mesti pokrajine.[27]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Classificazioni statistiche – anno 2026«. www.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 21. februar 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
  2. ↑ »Resident population by age, sex and marital status on 1st January 2026«. demo.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 1. januar 2026. Pridobljeno 1. aprila 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
  3. ↑ »Cesena«. ePravopis. fran.si.
  4. ↑ Teresa Cappello; Carlo Tagliavini (1981). Pàtron (ur.). Dizionario degli etnici e dei toponimi italiani. Bologna. str. 150.
  5. ↑ Touring Club Italiano 2003, str. 91.
  6. 1 2 »Geografia del cesenate«. comuni-italiani.it. Pridobljeno 14. septembra 2009.
  7. ↑ Conti 1980, str. 17.
  8. ↑ Sozzi 1973, str. 9.
  9. ↑ Sozzi 1973, str. 10–11.
  10. ↑ Sozzi 1973, str. 29.
  11. ↑ Sozzi 1973, str. 31.
  12. ↑ Sozzi 1973, str. 44-45.
  13. ↑ Sozzi 1973, str. 93.
  14. ↑ Sozzi 1973, str. 98-100.
  15. ↑ Sozzi 1973, str. 102.
  16. ↑ Sozzi 1973, str. 102-103.
  17. ↑ Mallett, Michael (2006). Il Mulino (ur.). Signori e mercenari - La guerra nell'Italia del Rinascimento. Bologna. str. 47–48. ISBN 88-15-11407-6.
  18. ↑ Sozzi 1973, str. 109.
  19. ↑ Sozzi 1973, str. 120.
  20. ↑ Sozzi 1973, str. 135.
  21. ↑ Sozzi 1973, str. 136.
  22. ↑ Sozzi 1973, str. 139.
  23. 1 2 Sozzi, I moti del Risorgimento.
  24. ↑ Sozzi, Le guerre dell'Indipendenza.
  25. ↑ »Ministero della Difesa, Roma 17 aprile 1975 n. 7069 d'ordine«. Pridobljeno 14. septembra 2009.[mrtva povezava]
  26. 1 2 Carlo Cambi (26. maj 2010). »Le Terre del Carlino - Forlì Cesena: tra storia e mare«. il Resto del Carlino. str. 11.
  27. ↑ »Decreto-legge 29 gennaio 2024, n. 7, articolo 3«., in materia di "Disposizioni urgenti per le consultazioni elettorali dell'anno 2024 e in materia di revisione delle anagrafi della popolazione residente e di determinazione della popolazione legale."

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Conti, Giordano (1980). Per una lettura operante della città. L'esempio di Cesena. Firence.
  • Sozzi, Sigfrido (1973). Circolo culturale "Rodolfo Morandi" (ur.). Breve storia della città di Cesena. Cesena.
  • Touring Club Italiano (2003). Touring Editore (ur.). La Provincia di Forlì-Cesena: Terra del Sole, Bertinoro, Longiano, Cesenatico. Milano. ISBN 88-365-2908-9.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cesena&oldid=6676702«