Barbara Stanwyck

Barbara Stanwyck
Rojstvo	Ruby Catherine Stevens 16. julij 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[…] Brooklyn
Smrt	20. januar 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[…] (82 let) Santa Monica, ZDA
Državljanstvo	ZDA
Poklic	televizijska igralka, filmska igralka, modelka, plesalka, gledališka igralka, igralka, Ziegfeld girl, pisateljica, scenaristka
Leta aktivnosti	1922–1986

Barbara Stanwyck (pravo ime Ruby Catherine Stevens), ameriška filmska in televizijska igralka, plesalka in model, *16. julij 1907, Brooklyn, New York, Združene države Amerike, † 20. januar 1990, Santa Monica, Kalifornija, Združene države Amerike.

Barbara Stanwyck je bila filmska in televizijska zvezda, ki si je v svoji 60-letni karieri pridobila sloves odlične in vsestranske profesionalke z močno in realistično igro. Za igro v svojih filmih so jo radi izbrali mnogi priznani režiserji kot so Cecil B. DeMille, Fritz Lang in Frank Capra. Po kratki, vendar pomembni karieri gledališke igralke konec dvajsetih let 20. stoletja je v Hollywoodu posnela 85 filmov, nato je zaigrala tudi v televizijskih filmih. Prejela je številne nagrade, vključno s tremi emmyji in zlatim globusom, štirikrat je bila nominirana za oskarja.

Pri štirih letih je osirotela in odraščala v različnih rejniških domovih. Ob tem je vedno delala. Eden od režiserjev, ki so delali z njo, Jacques Tourneur, je o njej dejal: »Živi samo za dve stvari, obe pa sta delo.« Na odru je debitirala v zboru kot Ziegfeldovo dekle leta 1923 pri 16-ih letih in v nekaj letih je že igrala v gledaliških igrah. Njena prva glavna vloga, ki jo je imela v uspešnici Burlesque (1927), jo je uveljavila kot zvezdo Broadwaya. Leta 1929 je prešla z odra v filmsko industrijo in začela igrati v zvočnih filmih, prvi od njih je bil The Locked Door Georgea Archainbauda, ​​kjer sta bila njen naturalističen igralski slog in neprisiljen vokalni nastop takoj očitna. Frank Capra jo je izbral za svojo romantično dramo Ladies of Leisure (1930), Stanwyckova pa je kasneje postala Caprova najljubša igralka, kar je privedlo do nadaljnjih treh sodelovanj. To je privedlo do dodatnih glavnih vlog, ki so dvignile njen ugled, kot so Night Nurse (1931), Otroški obraz (1933), kontroverzni Gorki čaj generala Yena (1933) in Gambling Lady (1934).

Do konca tridesetih let 20. stoletja se je Barbara Stanwyck preusmerila k zrelejšim vlogam v kritično in komercialno uspešnih komedijah in dramah. Za svojo naslovno vlogo v filmu Stella Dallas (1937) si je prislužila svojo prvo nominacijo za oskarja za najboljšo igralko. Leta 1941 je igrala v dveh norčavih komedijah: Ball of Fire z Garyjem Cooperjem in The Lady Eve s Henryjem Fondo. Za Ball of Fire je prejela svojo drugo nominacijo za oskarja, v desetletjih po izidu pa je The Lady Eve veljal za komično klasiko, njena igra pa je bila na splošno hvaljena kot ena najboljših v ameriški komediji. Drugi uspešni filmi iz tega obdobja so Remember the Night (1940), Meet John Doe (1940) in You Belong to Me (1941), v katerem je ponovno igrala s Cooperjem oziroma Fondo, The Gay Sisters (1942) in Lady of Burlesque (1943).

Do leta 1944 je postala najbolje plačana ženska v ZDA. Istega leta je prejela tretjo nominacijo za oskarja za vlogo v filmu Dvojno zavarovanje, v katerem je igrala ženo, ki prepriča zavarovalniškega agenta, da ubije njenega moža. Leta 1945 je igrala kolumnistko v praznični klasiki Christmas in Connecticut, naslednje leto pa kot naslovna femme fatale v filmu Nenavadna ljubezen Marthe Ivers. V preostalem delu desetletja je Stanwyckova igrala še v drugih uspešnicah, od romantičnih dram in komedij do napetih kriminalk. Med njenimi filmi iz tega obdobja so My Reputation (1946), The Two Mrs. Carrolls (1947), Sorry, Wrong Number (1948), za katerega je prejela svojo četrto in zadnjo nominacijo za oskarja, ter East Side, West Side (1949). V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je njena kariera začela ugašati kljub kar nekaj glavnim in stranskim vlogam, med katerimi so bile najuspešnejše Clash by Night (1952), Jeopardy (1953) in Executive Suite (1954). V šestdesetih letih 20. stoletja je uspešno prešla na televizijo, kjer je osvojila tri emmyje, za The Barbara Stanwyck Show (1961), vestern serijo The Big Valley (1966) in miniserijo Pesem ptic trnovk (1983).

Leta 1982 je prejela častnega oskarja, leta 1986 nagrado Cecil B. DeMille in več drugih častnih nagrad za življenjsko delo. Leta 1999 jo je Ameriški filmski inštitut uvrstil na 11. mesto največjih ženskih zvezd klasične ameriške kinematografije vseh časov.

Zgodnje življenje

Barbara Stanwyck se je rodila kot Ruby Catherine Stevens 16. julija 1907 v Brooklynu v New Yorku. Bila je peti in najmlajši otrok očeta Byrona E. Stevensa in matere Kathryn Ann "Kitty", rojene McPhee. Družini obeh staršev sta prebivali v Severni Ameriki že od 40-ih let 18. stoletja. Oče, potomec angleških priseljencev, je izviral iz Lanesvilla v Massachusettsu, kjer je bil njegov oče posestnik. Želel je postati odvetnik, a je po očetovi smrti opustil študij v korist dela in sčasoma postal zidar in kamnoseški mojster. Mati je bila kanadska priseljenka iz Sydneyja v Novi Škotski, imela je škotsko-irske korenine. Starša sta se spoznala, ko je Kitty obiskala svojo družino v Bostonu.

Stanwyckova je imela tri starejše sestre, Lauro Mildred (imenovano Millie, rojeno leta 1886), Violo Maud (rojeno leta 1889) in Mabel (rojeno leta 1890), ter starejšega brata Malcolma Byrona (rojenega leta 1905). Družina se je leto pred njenim rojstvom preselila iz Nove Anglije v Flatbush v Brooklynu, da bi našli boljše zaposlitvene možnosti za Byrona. Julija 1911 sta se štiriletna Stanwyckova in njen šestletni brat vozila s svojo mamo v tramvaju, ko je neka pijana potnica padla in ob tem mamo potisnila iz vozila. Kitty Stevens je bila takrat visoko noseča in nesreča je povzročila prezgodnji porod, zaradi tega pa je prišlo do usodne sepse. Oče Byron je po ženini smrti še bolj zapadel v alkoholizem in kmalu zatem zapustil družino. Leta 1912 se je pridružil delovni ekipi, ki je kopala Panamski prekop, in tam nekaj let pozneje umrl v epidemiji.

Sestre so bile že odrasle, ko je umrla njihova mati, a čeprav so bile tesno povezane z življenjem svojih mlajših brata in sestre, niso mogle ves čas skrbeti zanje. V letih po razpadu družine sta Stanwyckova in njen brat živela v več neuradnih rejniških domovih (večinoma pri družinskih prijateljih) v Flatbushu. Ker so rejniški domovi lahko sprejeli le enega otroka naenkrat, sta bila brat in sestra ločena, kar jima je povzročalo dodatno stisko. Okoli leta 1919 sta se Stanwyckova in njen brat preselila k starejši sestri Violi Maud in njeni družini.

"Vedela sem, da si bom po štirinajstem letu morala sama služiti kruh, vendar sem bila pripravljena to storiti ... Vedno mi je bilo malo žal razvajenih ljudi, in seveda jim je "zelo" žal mene."

Barbara Stanwyck, 1937

Stanwyck je obiskovala javno šolo 152 v Brooklynu. Sovražila je šolo, razen književnosti, in je na splošno dobivala slabe ocene. Bila je ustrahovana in se je redno prepirala z drugimi učenci. Že v otroštvu je začela sanjati o vstopu v šovbiznis. Njena sestra Millie je postala uspešna plesalka in jo je jemala s seboj na poletne turneje. Oboževala je tudi filmsko zvezdo Pearl White, ki je nastopala v takrat priljubljeni nadaljevanki The Perils of Pauline (1914). Kot najstnica je Stanwyckova začela nastopati v amaterskem gledališču in v predstavah v kinodvoranah v Flatbushu.

Po končani osnovni šoli se je odločila, da ne bo obiskovala srednje šole. Ko je bila stara 14 let, se je zaposlila. Zamenjala je več služb, opravljala je razna dela s strankami in v tajništvu, kar ji je omogočilo neodvisnost, hkrati pa je sledila svojemu cilju, da postane slavna plesalka.

Kariera

Ziegfeldovo dekle in uspeh na Broadwayu

Barbara Stanwyck okoli leta 1924.

Leta 1923, nekaj mesecev pred 16. rojstnim dnevom, je Ruby opravila avdicijo v Strand Roofu, nočnem klubu gledališča Strand Theatre na Times Squaru. Nekaj mesecev pozneje je postala plesalka v seriji broadwajskih produkcij Ziegfeld Follies v letih 1922 in 1923. Plesala je v gledališču New Amsterdam Theatre. Naslednjih nekaj let je delala kot zborovska pevka in nastopala od polnoči do sedme ure zjutraj v nočnih klubih v lasti podjetja Texas Guinan. Občasno je delala tudi kot plesna inštruktorica v baru za istospolno usmerjene v lasti podjetja Guinan. Opravljala je še več različnih del in si pridobila nekaj dobrih prijateljev, med njimi pianista Oscarja Levanta. Ta jo je opisal kot ''previdno do prefinjenih in lažnih ljudi.''

Billy LaHiff, lastnik popularnega puba, je Ruby leta 1926 predstavil Willardu Macku, ki je iskal igralce za svojo igro The Noose. Ruby je uspešno opravila avdicijo za vlogo v zboru. Igra v prvotni obliki ni bila uspešna. Mack si je prizadeval izboljšati uspeh in se je odločil razširiti Rubyjin del v igri. Predstavo so v prenovljeni različici prvič odigrali 20. oktobra 1926 in takrat je postala ena najuspešnejših iger sezone. Na Broadwayu so jo igrali devet mesecev, izvedli so jo 198-krat. Na predlog producenta Davida Belasca je Ruby svoje ime spremenila v Barbara Stanwyck. Združila je ime svoje vloge, Barbare Frietchie, in priimek druge igralke v igri, Jane Stanwyck. Oboje je zapisano v programu iz leta 1906.

Kmalu zatem je s prvo vodilno vlogo v igri Burlesque leta 1927 postala zvezda Broadwaya. Igra je prejela pozitivne kritike in postala velik hit. Producent Arthur Hopkins jo je kasneje opisal kot igralko, ki je imela »neke vrste grobo ganljivost. Takoj je pokazala občutljivejšo, zlahka izraženo čustvo, kakršno sem videl pri Pauline Lord.« Istega leta je prvič nastopila v filmu Broadway Nights v vlogi plesalke. V času igranja v filmu Burlesque je pričela razmerje z igralcem Frankom Fayem. Kmalu po poroki 26. avgusta 1928 se je par preselil v Los Angeles, kjer je Stanwyckova želela nadaljevati filmsko kariero.

Filmska kariera

V filmu The Gay Sisters leta 1942.

Prvi zvočni film, v katerem je zaigrala Stanwyckova, je bil The Locked Door (1929), ki mu je istega leta sledil še Mexicali Rose. Noben od teh filmov ni bil uspešen, vendar jo je Frank Capra kljub temu izbral za svoj film Ladies of Leisure leta 1930. Sledile so mnoge pomembne vloge v več filmih:

• Night Nurse (1931) – v njem je zaigrala otroško medicinsko sestro, ki reši dve majhni deklici pred popolnim izstradanjem zaradi hudobne osebe, ki jo je upodobil Clark Gable;
• So Big! (1932) – v njem je upodobila hrabro kmečko žensko na farmi Midwest;
• Shopworn (1932);
• Otroški obraz (1933) – nastopila je kot ambiciozna ženska na napačni strani zakona;
• Stella Dallas (1937) – naslovna vloga;
• Union Pacific (1939) – v vlogi Molly Monahan ob Joelu McCrei;
• Meet John Doe (1941) – v njem je zaigrala ambiciozno novinarko ob Garyju Cooperju;
• The Lady Eve (1941) – glavno vlogo je ob njej zaigral Henry Fonda;
• You Belong to Me (1941) – v njem je upodobila izredno uspešno neodvisno zdravnico Helen Hunt, ob njej je ponovno igral Henry Fonda;
• Ball of Fire (1941) – komedija, v kateri je kot plesalka v nočnem klubu profesorju, ki ga je odigral Gary Cooper, ponudila boljše razumevanje sodobnega angleškega jezika;
• Dvojno zavarovanje (1944) – v tem filmu zavarovalniškega agenta, ki ga je igral Fred MacMurray, pregovori v umor svojega moža;
• Christmas in Connecticut (1945) – v vlogi kolumnistke, ki se zaplete v laži in božično romanco;
• Sorry, Wrong Number (1948) – kot ženska, ki prestreže klic o načrtovanju umora, vendar žrtev postane ona;
• The Other Love – v tem filmu je igrala koncertno pianistko. Klavirsko glasbo je odigrala Ania Dorfmann, ki je Stanwyckovo izurila tako, da so se gibi njenih rok ujemali z glasbo;

Barbara Stanwyck naj bi bila ena od številnih igralk, ki so jih snubili za vlogo Scarlett O'Hara v filmu Gone with the Wind leta 1939. Pozneje jo je odigrala Vivien Leigh. Leta 1944 je Stanwyckova postala najbolje plačana ženska v ZDA.

Pauline Kael je v opisu njene igre zapisala, da se zdi, da ima Stanwyckova intuitivno razumevanje za tekoče fizične gibe, ki najbolje delujejo pred kamero. Po Kaelinem mnenju tudi njeno filmsko delo v zgodnjih tridesetih letih z rahlo sentimentalnostjo le poudarja njen izjemni modernizem.

Z Ralphom Meekerjem v filmu Jeopardy leta 1953.

Veliko njenih vlog je predstavljalo močne karakterje. V filmu Dvojno zavarovanje je Stanwyckova zaigrala mračno neuravnovešeno morilko. Njena igra je doživela veliko pohval. Sicer je bila Stanwyckova med igralskimi kolegi poznana kot zelo dostopna in prijazna do zasedbe. Zapomnila si je tudi imena žena in otrok. Franc Capra je o njej dejal, da je bila izredno priljubljena in da bi na tekmovanju za najpopularnejšo osebo v Hollywoodu osvojila prvo nagrado. Ko je bila stara 50 let, je za film Forty Guns posnela zelo nevaren kader. Njen lik je moral pasti s konja, vendar se je z nogo zataknil v streme, zato ga je žival vlekla določen del poti. Kader je bil tako nevaren, da je snemanje zavrnil celo profesionalni kaskader, zato ga je Stanwyckova posnela kar sama. Zaradi te izjemne profesionalnosti so jo sprejeli v Hišo slavnih hollywoodskih kaskaderjev.

Leta 1964 je odigrala glavno vlogo v filmu Moški za vse ob Elvisu Presleyu.

Njen dolgoletni prijatelj je bil tudi William Holden. Na podelitvi oskarjev leta 1977 sta enega izmed njih podelila skupaj. Pred tem se ji je Holden javno zahvalil, da mu je rešila kariero. Skupaj sta zaigrala v filmu Golden Boy leta 1939. Takrat je bila že filmska zvezda, on pa še neuveljavljen igralec. Po več slabših igrah so ga producenti nameravali odpustiti, vendar se je Stanwyckova zavzela zanj, da je dobil novo priložnost, ki jo je tudi izkoristil. Kmalu po Holdenovi smrti je Stanwyckova prejela častnega oskarja. Ob tej priložnosti se je spomnila tudi nanj z besedami: »Pred nekaj leti sem stala tukaj z Williamom Holdenom kot podeljevalka. Zelo sem ga imela rada in pogrešam ga. Vedno si je želel, da bi dobila oskarja. In tako se je nocoj, moj zlati fant, tvoja želja uresničila.«

Televizijska kariera

Ko je njena filmska kariera leta 1957 zatonila, se je Stanwyckova preselila na televizijo. Njena serija iz leta 1961 The Barbara Stanwyck Show ni doživela velikega uspeha, vendar ji je kljub temu prinesla emmyja. Zaradi Vestern serije The Big Valley, ki so jo med letoma 1965 in 1969 predvajali na programu ABC, je postala ena najbolj priljubljenih televizijskih igralk, osvojila je tudi drugega emmyja. V igralski zasedbi je bila zapisana kot Miss Barbara Stanwyck. Zgodba njenega filma iz leta 1940, Remember the Night, je bila uporabljena v 15. epizodi 1. sezone z naslovom Judgement in Heaven.

Pojavila se je tudi v televizijski seriji The Untouchables med letoma 1962 in 1963 ob Robertu Stacku in v štirih epizodah serije Wagon Train kot tri različne osebe (1961–1964).

Nekaj let pozneje je Stanwyckova dobila še tretjega emmyja za vlogo v miniseriji Pesem ptic trnovk. Leta 1985 se je trikrat pojavila v seriji Dynasty, nato je igrala v seriji The Colbys skupaj s Charltonom Hestonom, Stephanie Beacham in Katharine Ross, vendar so serijo kmalu nehali snemati. Skupno so posneli dve sezoni, vendar je Stanwyckova igrala le v prvi, saj ni bila zadovoljna s svojo vlogo Constance Colby Patterson. Earl Hamner mlajši, producent serije The Waltons, je želel Stanwyckovo za glavno vlogo Angele Channing v seriji Falcon Crest, ki so jo snemali v osemdesetih, vendar jo je zavrnila. Pozneje jo je dobila njena najboljša prijateljica Jane Wyman.

Osebno življenje

Razmerja in zakoni

Barbara Stanwyck in Robert Taylor leta 1941.

Ko je še igrala v igri The Noose, naj bi se Stanwyckova zaljubila v poročenega soigralca Rexa Cherrymana. Ta je leta 1928 zbolel in njegov zdravnik mu je svetoval, naj gre z ladjo v Pariz, kjer naj bi se srečal s Stanwyckovo. Med potjo je umrl zaradi sepse, star 31 let.

26. avgusta 1928 se je poročila s soigralcem iz igre Burlesque, Frankom Fayem. Oba sta pozneje trdila, da se sprva nista marala, vendar sta se zbližala po Cherrymanovi smrti. Po trditvah njenega biografa Stanwyckova ni mogla imeti otrok zaradi nepravilno opravljenega splava, ko je imela le 15 let. Zaradi tega sta kmalu po preselitvi v Hollywood 5. decembra 1932 z možem posvojila desetmesečnega otroka. Najprej sta ga poimenovala Dion, nato sta mu ime spremenila v Anthony Dion z vzdevkom Tony. Zakon je bil nesrečen. Fay je imel uspešno kariero na Broadwayu, vendar se mu ni uspelo prebiti v Hollywood kot njegovi ženi. Po nekaterih poročilih naj bi Fay fizično zlorabljal svojo mlado ženo, še posebej takrat, ko je bil pijan. Nekateri trdijo, da je bila ta zveza navdih za film A Star Is Born iz leta 1937. 30. decembra 1935 sta se ločila. Stanwyckova je dobila skrbništvo nad posvojencem, ki ga je vzgajala avtoritarno in z visokimi pričakovanji. Zaradi tega sta se odtujila in se le redko srečala po njegovi osamosvojitvi. Nekateri so govorili, da sta si bila podobna, saj sta bila na nek način dejansko oba siroti.

Med snemanjem filma His Brother's Wife leta 1936 je Stanwyckova spoznala soigralca Roberta Taylorja. Njuna zveza je bila bolj kot romanci podobna navezi mentor in učenec, saj je Stanwyckova podpirala in svetovala mlajšemu Taylorju, ki je izhajal iz majhnega mesta v Nebraski. Usmerjala je njegovo kariero in ga vpeljala v prefinjeno hollywoodsko kulturo. Ko je par zaživel skupaj, sta sprožila val časopisnega poročanja. Stanwyckova je bila po propadlem prvem zakonu neodločna in se ni želela znova poročiti. Nato je popustila in leta 1939 sta se poročila s pomočjo Taylorjevega studia Metro-Goldwyn-Mayer, kar je bilo v hollywoodski zlati dobi običajno. V prvih letih zakona sta veliko časa preživela skupaj na velikem posestvu v Brentwoodu v Los Angelesu, ki ga domačini še danes imenujejo »stari ranč Roberta Taylorja.«

Stanwyckova in Taylor sta se leta 1950 sporazumno odločila za ločitev. O razlogih zanjo je krožilo veliko različnih govoric. Po eni različici naj bi si Taylor po drugi svetovni vojni skušal ustvariti življenje izven Hollywooda, kar za Stanwyckovo ni bilo sprejemljivo. Po drugih naj bi oba imela zunajzakonska razmerja. Po ločitvi sta skupaj zaigrala v celovečernem filmu The Night Walker leta 1964, ki je bil tudi zadnji celovečerni film Barbare Stanwyck. Njena soigralka iz filma Big Valley Linda Evans je poročala, da se Stanwyckova ni več poročila, Taylorja pa je imenovala ljubezen svojega življenja. Njegova smrt leta 1969 jo je močno prizadela in takrat se je za nekaj časa umaknila od filmskega in televizijskega dela.

Barbara Stanwyck je bila ena najbolj priljubljenih in cenjenih igralk v Hollywoodu. Mnogi igralci in drugi sodelavci pri njenih filmih in televizijskih oddajah so bili njeni prijatelji, med drugim Joel McCrea z ženo Frances Dee, George Brent, Robert Preston, Henry Fonda (dolga leta je bila njegova velika simpatija), James Stewart, Linda Evans, Joan Crawford, Jack Benny z ženo Mary Livingstone, William Holden, Gary Cooper in Fred MacMurray.

Stanwyckova je imela romantično razmerje z igralcem Robertom Wagnerjem, ki ga je spoznala na snemanju filma Titanic leta 1953. Na začetku štiriletne romance je bil star 22 let, Stanwyckova pa 45 let. Wagner je to zvezo opisal v svojih spominih Pieces of My Heart, ki so izšli leta 2008. Zvezo je končala Stanwyckova. V petdesetih letih 20. stoletja je preživela romantično noč s precej mlajšim Farleyjem Grangerjem, o čemer je ta pozneje pisal v svoji avtobiografiji Include Me Out: My Life from Goldwyn to Broadway iz leta 2007.

Politični nazori

Stanwyckova je nasprotovala predsedovanju Franklina Delana Roosevelta. Menila je, bi morali biti tudi drugi sposobni napredovati brez državne pomoči, če lahko veliko dosežejo ljudje iz prikrajšanih skupnosti, kakor je uspelo njej. Verjela je, da je mogoče s trdim delom doseči bogato nagrado, kar je imenovala ameriški način življenja. Takoj po ustanovitvi leta 1944 je postala članica združenja Motion Picture Alliance (MPA), ki se je borilo za ohranjanje ameriških idealov. Borili so se proti komunističnim, fašističnim in drugim vplivom, ki so spodkopavali ameriški način življenja. Javno je podprla preiskave komisije House Un-American Activities – komisije predstavniškega doma za preiskavo protiameriških aktivnosti.

Podobne nazore, to je konzervativno republikansko pripadnost, so izražali tudi drugi njeni slavni sodobniki, kot so Walt Disney, Hedda Hopper, Randolph Scott, Robert Young, Ward Bond, William Holden, Ginger Rogers, James Stewart, George Murphy, Gary Cooper, Bing Crosby, John Wayne, Walter Brennan, Shirley Temple, Bob Hope, Adolphe Menjou, Helen Hayes, režiser Frank Capra in njen soigralec iz filma Dvojno zavarovanje Fred MacMurray.

Barbara Stanwyck je bila oboževalka del Ayn Rand. Jacka L. Warnerja iz Warner Brosa je prepričala, da je odkupil pravice za izdajo prevoda dela The Fountainhead, še preden je postal uspešnica. Randovi je osebno pisala zaradi navdušenja nad njenim delom Atlas Shrugged.

Veroizpoved

Stanwyckova je bila prvotno protestantka. Junija 1916 jo je krstil J. Frederic Berg iz protestantske nizozemske reformirane cerkve. Ob poroki s prvim možem Frankom Fayem je prestopila v rimskokatoliško vero, vendar je po ločitvi ni več prakticirala.

Brat

Njen starejši brat Malcolm Byron Stevens (1905–1964) je bil prav tako igralec, vendar precej manj uspešen od sestre. Uporabljal je ime Bert Stevens. Večinoma je igral v stranskih vlogah, v katerih včasih niti ni bil zabeležen. Pojavil se je tudi v dveh filmih, kjer je igrala Stanwyckova: The File on Thelma Jordon in No Man of Her Own iz leta 1950. Nastopil je v dveh epizodah serije Alfred Hitchcock Presents: O Youth and Beauty! (osma epizoda šeste sezone leta 1960 kot član kluba brez vpisa v odjavni špici) in Burglar Proof (enaindvajseta epizoda sedme sezone leta 1962 kot gost na demonstraciji brez vpisa v odjavni špici). Nastopil je tudi v eni epizodi serije The Alfred Hitchcock Hour, in sicer v The Ordeal of Mrs. Snow (petindvajseta epizoda druge sezone leta 1964 kot butler Carl brez vpisa v odjavni špici).

Poznejše življenje in smrt

Po upokojitvi je ostala aktivna, stran od oči javnosti se je ukvarjala z dobrodelnostjo. Leta 1981 so jo oropali. Ponoči jo je v njenem stanovanju v Beverly Hillsu vsiljivec z baterijsko svetilko udaril po glavi, jo zaprl v omaro in ji ukradel nakit v vrednosti približno 40.000 dolarjev.

Leta 1982 je med snemanjem miniserije Pesem ptic trnovk dobila bronhitis zaradi vdihovanja dima za posebne učinke. Stanje je dodatno poslabšalo še kajenje, saj je kadila od svojega devetega leta, prenehala pa je v starosti 78 let.

Barbara Stanwyck je umrla 20. januarja 1990, stara 82 let, v bolnišnici Saint John's Health Center v Santa Monici v Kalifroniji zaradi srčnega popuščanja in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Ni si želela navadnega pogreba, zato so v skladu z njeno željo njen pepel raztresli iz helikopterja nad Lone Pinom v Kaliforniji, kjer je posnela nekaj filmov.

Filmografija

• Broadway Nights (1927)
• The Locked Door (1929)
• Mexicali Rose (1929)
• Ladies of Leisure (1930)
• Illicit (1931)
• Ten Cents a Dance (1931)
• Night Nurse (1931)
• The Miracle Woman (1931)
• Forbidden (1932)
• Shopworn (1932)
• So Big! (1932)
• The Purchase Price (1932)
• Gorki čaj generala Yena (1933)
• Ladies They Talk About (1933)
• Otroški obraz (1933)
• Ever in My Heart (1933)
• Gambling Lady (1934)
• A Lost Lady (1934)
• The Secret Bride (1934)
• The Woman in Red (1935)
• Red Salute (1935)
• Annie Oakley (1935)
• A Message to Garcia (1936)
• The Bride Walks Out (1936)
• His Brother's Wife (1936)
• Banjo on My Knee (1936)
• The Plough and the Stars (1936)
• Internes Can't Take Money (1937)
• Herojski čin poročnika Perryja (1937)
• Stella Dallas (1937)
• Breakfast for Two (1937)
• Always Goodbye (1938)
• The Mad Miss Manton (1938)
• Union Pacific (1939)
• Golden Boy (1939)
• Remember the Night (1940)
• The Lady Eve (1941)
• Meet John Doe (1941)
• You Belong to Me (1941)
• Ball of Fire (1941)
• The Great Man's Lady (1942)
• The Gay Sisters (1942)
• Lady of Burlesque (1943)
• Flesh and Fantasy (1943)
• Dvojno zavarovanje (1944)
• Hollywood Canteen (1944)
• Christmas in Connecticut (1945)
• My Reputation (1946)
• The Bride Wore Boots (1946)
• Nenavadna ljubezen Marthe Ivers (1946)
• California (1947)
• The Two Mrs. Carrolls (1947)
• The Other Love (1947)
• Cry Wolf (1947)
• Variety Girl (1947)
• B.F.'s Daughter (1948)
• Sorry, Wrong Number (1948)
• The Lady Gambles (1949)
• East Side, West Side (1949)
• The File on Thelma Jordon (1950)
• No Man of Her Own (1950)
• The Furies (1950)
• To Please a Lady (1950)
• The Man with a Cloak (1951)
• Clash by Night (1952)
• Jeopardy (1953)
• Titanic (1953)
• All I Desire (1953)
• The Moonlighter (1953)
• Blowing Wild (1953)
• Witness to Murder (1954)
• Executive Suite (1954)
• Cattle Queen of Montana (1954)
• The Violent Men (1955)
• Escape to Burma (1955)
• There's Always Tomorrow (1956)
• The Maverick Queen (1956)
• These Wilder Years (1956)
• Crime of Passion (1957)
• Trooper Hook (1957)
• Forty Guns (1957)
• Walk on the Wild Side (1962)
• Roustabout (1964)
• The Night Walker (1964)
• The House That Would Not Die (1970, televizijski film)
• A Taste of Evil (1971, televizijski film)
• The Letters (1973, televizijski film)

Radijski nastopi

Barbara Stanwyck je leta 1952 nastopila tudi na radiu v dveh radijskih adaptacijah:

• Hollywood Sound Stage – Dark Victory
• Theatre Guild on the Air – Portrait in Black

Nominacije in nagrade

Leto	Nagrada	Kategorija	Film/Serija	Rezultat	Vir
1938	Oskar	Najboljša igralka v glavni vlogi	Stella Dallas	nominiran/a
1942	Oskar	Najboljša igralka v glavni vlogi	Ball of Fire	nominiran/a
1945	Oskar	Najboljša igralka v glavni vlogi	Dvojno zavarovanje	nominiran/a
1949	Oskar	Najboljša igralka v glavni vlogi	Sorry, Wrong Number	nominiran/a
1960	Hollywoodska aleja slavnih	Motion Pictures, 1751 Vine Street		Osvojil/a
1961	Emmy	Najboljša igralka v dramski seriji	The Barbara Stanwyck Show	Osvojil/a
1966	Emmy	Najboljša igralka v dramski seriji	The Big Valley	Osvojil/a
1966	Zlati globus	Najboljša televizijska igralka	The Big Valley	nominiran/a
1967	Emmy	Najboljša igralka v glavni vlogi	The Big Valley	nominiran/a
1967	Zlati globus	Najboljša televizijska igralka	The Big Valley	nominiran/a
1967	Nagrada združenja Screen Actors Guild	Življenjsko delo		Osvojil/a
1968	Emmy	Najboljša igralka v glavni vlogi	The Big Valley	nominiran/a
1968	Zlati globus	Najboljša televizijska igralka	The Big Valley	nominiran/a
1973	Hiša slavnih igralcev vesternov			Osvojil/a
1981	Nagrada Filmskega združenja Lincoln centra			Osvojil/a
1981	Nagrada Združenja filmskih kritikov iz Los Angelesa	Življenjsko delo		Osvojil/a
1982	Oskar	Življenjsko delo		Osvojil/a
1983	Emmy	Najboljša igralka v glavni vlogi v miniseriji ali filmu	Pesem ptic trnovk	Osvojil/a
1984	Zlati globus	Najboljša igralka v stranski vlogi	Pesem ptic trnovk	Osvojil/a
1986	Zlati globus	Nagrada Cecila B. DeMillea		Osvojil/a
1987	Nagrada Ameriškega filmskega inštituta	Življenjsko delo		Osvojil/a

 

Viri

Knjižni viri

• Bachardy, Don. Stars in My Eyes. Madison: University of Wisconsin Press, 2000. ISBN 0-299-16730-5.
• Balio, Tino. Grand Design: Hollywood as a Modern Business Enterprise, 1930–1939. Berkeley: University of California Press, 1995. ISBN 0-520-20334-8.
• Bosworth, Patricia. Jane Fonda: The Private Life of a Public Woman. New York: Houghton, Mifflin, Harcourt, 2011. ISBN 978-0-547-15257-8.
• Callahan, Dan. Barbara Stanwyck: The Miracle Woman. Jackson: University Press of Mississippi, 2012. ISBN 978-1-61703-183-0.
• Capua, Michelangelo. William Holden: A Biography. Jefferson, NC: McFarland Press, 2010. ISBN 978-0-7864-4440-3.
• Carman, Emily (2015). Independent Stardom: Freelance Women in the Hollywood Studio System. University of Texas Press. ISBN 978-1477307816.
• Chierichetti, David and Edith Head. Edith Head: The Life and Times of Hollywood's Celebrated Costume Designer. New York: HarperCollins, 2003. ISBN 0-06-056740-6.
• Diorio, Al. Barbara Stanwyck: A Biography. New York: Coward, McCann, 1984. ISBN 978-0-698-11247-6.
• Frost, Jennifer. Hedda Hopper's Hollywood: Celebrity Gossip and American Conservatism. New York: NYU Press, 2011. ISBN 978-0-81472-823-9.
• Granger, Farley and Robert Calhoun. Include Me Out: My Life from Goldwyn to Broadway. New York: St. Martin's Press, 2007. ISBN 978-0-312-35773-3.
• Hall, Dennis. American Icons: An Encyclopedia of the People, Places, and Things that have Shaped our Culture. Westport, Connecticut: Greenwood Publishing Group, 2006. ISBN 0-275-98429-X.
• Hannsberry, Karen Burroughs. Femme Noir: Bad Girls of Film. Jefferson, NC: McFarland Press, 2009. ISBN 978-0-7864-4682-7.
• Hirsch, Foster. The Dark Side of the Screen: Film Noir. New York: Da Capo Press, 2008. ISBN 0-306-81772-1.
• Hopkins, Arthur. To a Lonely Boy. New York: Doubleday, Doran & Co., First edition 1937.
• Kael, Pauline. 5001 Nights At The Movies. New York: Henry Holt, 1991. ISBN 978-0-8050-1367-2.
• Lesser, Wendy. His Other Half: Men Looking at Women Through Art. Boston: Harvard University Press, 1992. ISBN 0-674-39211-6.
• Madsen, Axel (1994). Stanwyck: A Biography. New York: HarperCollins. ISBN 0-06-017997-X.
• Metzger, Robert P. Reagan: American Icon. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1989. ISBN 978-0-8122-1302-7.
• Muller, Eddie. Dark City: The Lost World of Film Noir. New York: St. Martin's Griffin, 1998. ISBN 0-312-18076-4.
• Nassour, Ellis and Beth A. Snowberger. "Stanwyck, Barbara". American National Biography Online (subscription only), February 2000. Retrieved: July 1, 2009.
• Peikoff, Leonard. Letters of Ayn Rand. New York: Plume, 1997. ISBN 978-0-452-27404-4.
• "The Rumble: An Off-the-Ball Look at Your Favorite Sports Celebrities". New York Post, December 31, 2006. Retrieved: June 16, 2009.
• Prono, Luca (2008). Encyclopedia of Gay and Lesbian Popular Culture. ABC-CLIO. ISBN 978-0-313-33599-0.
• Ross, Steven J. Hollywood Left and Right: How Movie Stars Shaped American Politics. Oxford, UK: Oxford University Press, 2011. ISBN 978-0-19997-553-2.
• Schackel, Sandra. "Barbara Stanwyck: Uncommon Heroine". Back in the Saddle: Essays on Western Film and Television Actors. Jefferson, NC: McFarland Publishing, 1998. ISBN 0-7864-0566-X.
• Smith, Ella. Starring Miss Barbara Stanwyck. New York: Random House, 1985. ISBN 978-0-517-55695-5.
• Thomson, David. Gary Cooper (Great Stars). New York: Faber & Faber, 2010. ISBN 978-0-86547-932-6.
• Wagner, Robert and Scott Eyman. Pieces of My Heart: A Life. New York: HarperEntertainment, 2008. ISBN 978-0-06-137331-2.
• Wayne, Jane. Life and Loves of Barbara Stanwyck. London: JR Books Ltd, 2009. ISBN 978-1-906217-94-5.
• Wayne, Jane Ellen (1985). Stanwyck. Arbor House. ISBN 0-87795-750-9. OCLC 12371482.
• Wilson, Victoria (2013). A Life of Barbara Stanwyck: Steel-True 1907–1940. New York: Simon & Schuster. ISBN 978-0-684-83168-8.

Zunanje povezave

• Barbara Stanwyck na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb
• Barbara Stanwyck na strani American Film Institute Catalog
• Barbara Stanwyck na filmski podatkovni bazi TCM
• Barbara Stanwyck na strani American Heritage Center
• Zapisi na blogu o Barbari Stanwyck
• Barbara Stanwyck na Spletni broadwayski bazi podatkov (Internet Broadway Database)
• video: "Barbara Stanwyck Accepts the AFI Life Achievement Award in 1987" na YouTubu
• Barbara Stanwyck na Virtual History
• That Old Feeling: Ruby in the Rough in The Four Phases of Eve v članku Richarda Corlissa za revijo Time leta 2001
• Saluting Stanwyck: A Life On Film Los Angeles Times, 1987
• Lady Be Good – A centenary season of Barbara Stanwyck v članku Anthonyja Lanea za The New Yorker leta 2007
• brat Bert Stevens na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb