Pojdi na vsebino

Andorra la Vella

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andorra la Vella
Andorra la Vella
Andorra la Vella
Uradni pečat Andorra la Vella
Pečat
Andorra la Vella se nahaja v Andora
Andorra la Vella
Andorra la Vella
Geografski položaj v Andori
Koordinati: 42°30′N 1°30′E / 42.500°N 1.500°E / 42.500; 1.500
Država Andora
Površina
 • Skupno30 km2
Nadm. višina
1.023 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno63.574
 • Gostota741,87 preb./km2
Spletna stranwww.andorralavella.ad

Andorra la Vella (špansko Andorra la Vieja, okcitansko Andòrra la Vièlha, francosko Andorre-la-Vieille je glavno in največje mesto Andore. Je visoko v vzhodnih Pirenejih, med Francijo in Španijo. To je tudi ime andorske župnije, ki obdaja glavno mesto.

Leta 2023 je imelo mesto 24.042 prebivalcev,[2][3] mestno območje, ki vključuje Escaldes–Engordany in satelitske vasi, pa ima več kot 40.000 prebivalcev.[4][5]

Glavna panoga je turizem, država pa prejema tudi tuje dohodke, ker je davčna oaza. Leži na nadmorski višini 1023 m in je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi.

Ime

[uredi | uredi kodo]

Andorra la Vella pomeni 'mesto Andora', da se loči od Kneževine Andora kot celote.[6] Čeprav v katalonščini beseda vella (tako kot francoska vieille) izhaja iz latinske besede vetula, ki pomeni 'star', tukajšnja beseda Vella (tako kot francoska ville in katalonska vila) izhaja iz latinske besede villa, ki pomeni 'mesto'.[7]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Andorra la Vella je se na jugozahodu države 42°30′N 1°30′E / 42.500°N 1.500°E / 42.500; 1.500,[8] v pirenejski dolini Gran Valira - ob sotočju dveh gorskih potokov, Valira del Nord in Valira del Orient. Z nadmorsko višino 1023 m je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, priljubljeno smučarsko središče.

Andorra la Vella ima oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: Cfb) s toplimi dnevi in ​​hladnimi nočmi poleti ter hladnimi do mrzlimi, snežnimi zimami. Povprečna letna količina padavin je 812,3 mm. Temperature v mestu so zaradi nadmorske višine (1075 metrov) nižje v primerjavi z nižinskimi območji.[9]

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Župnija Andorra la Vella je razdeljena na vasi Andorra la Vella, La Margineda in Santa Coloma.

Transport

[uredi | uredi kodo]

Andorra la Vella zaradi svoje utesnjenosti med Pireneji in relativne majhnosti nima lastnega letališča, prav tako nima železniške postaje, z avtobusno progo je povezana s sosednjim krajem v francoskem departmaju Ariège L'Hospitalet-près-l'Andorre (okrožje Foix).

Demografija in jezik

[uredi | uredi kodo]

Andorci štejejo približno 33% populacije mesta, večino predstavljajo Španci (43%), pomembni manjšini sta Portugalci (11%) in Francozi (7%). Uradni jezik je katalonščina, poleg nje se govori tudi španščina, portugalščina in francoščina. Večina prebivalcev je rimokatolikov.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Mestna hiša

Ozemlje Andorre la Velle ('mesto Andora') je bilo naseljeno že v obdobju poznega neolitika. Sama država je ena od prvotnih ozemelj Marca Hispanica, ki jih je ustanovil Karel Veliki v 8. stoletju kot zaščitno cono pred prodiranjem muslimanskih mavrov iz Iberskega polotoka v zahodno Evropo[10].

Naselbina je bila osrednje mesto Andore že od leta 1278. V ta čas sega njen stari del - Barri Antic - z ulicami in zgradbami. Njena najpomembnejša stavba Casa de la Vall - zgrajena v zgodnjem 16 stoletju je sedež parlamenta od leta 1707. V vsem tem času je bila Andorra la Vella središče večinoma osamljene fevdalne države, ki je ohranjala svojo neodvisnost vsled načela ko-suverenosti med francosko državo in Urgelsko škofijo (1278)[11].

Še globoko v 20. stoletju je ozemlje okoli nje ostalo večinoma pozabljeno, tako država ni bila del Versajske mirovne pogodbe preprosto zaradi njene neopaznosti. Po političnem vrenju v 1930-ih in poskusu udara s strani ruskega plemiča in pustolovca Borisa Skosireva je bila uvedena neformalna demokracija.

Leta 1993 je državna ustava oblikovala parlamentarno demokracijo z izvršno, zakonodajno in sodno oblastjo s sedežem v Andorri la Velli.

V tem obdobju se je Andora z izgradnjo modernih bančnih uradov v samem mestu razvila v davčno oazo. Sam kraj se je poleg tega razvil v smučarsko središče in podal prošnjo za kandidaturo izvedbe XXI. zimskih olimpijskih iger leta 2010, vendar ga je MOK po ocenitvi svoje komisije zavrnil. V letih 1991 in 2005 je Andorra la Vella gostila Igre malih držav Evrope.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Santa Coloma

Staro mestno jedro je zaznamovano s kamnitimi ulicami in hišami vključno s cerkvijo sv. Štefana, zgrajeno v romanskem slogu v 11. stoletju. Staro mestno jedro vključuje tudi zgodovinsko stavbo parlamenta države. Verjetno najstarejša stavba v mestu je še ena cerkev iz 9. stoletja, cerkev Santa Coloma d'Andorra.[12].

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Andorra la Vella je gospodarsko središče države. 80% BDP prihaja od 10 milijonov turistov, ki letno prihajajo v Andoro[13]. Mesto je prav tako sedež številnih bank, zraslih na temelju statusa davčne oaze. Država ni članica Evropske zveze, z njo ima sklenjene carinske dogovore, v uporabi je evro.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Andorra la Vella je pobratena z:

Andora la Vella je od leta 2008 tudi članica Zveze iberoameriških prestolnic s katerimi je vzpostavila bratske odnose.[17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »PopulationData.net – Andorra«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2012. Pridobljeno 1. januarja 2013.
  2. ↑ »Andorra: Parishes & Major Places - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information«. www.citypopulation.de. Pridobljeno 4. novembra 2025.
  3. ↑ »Andorra«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2015. Pridobljeno 16. februarja 2015.
  4. ↑ »Andorra: Parishes & Major Places - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information«. www.citypopulation.de. Pridobljeno 4. novembra 2025.
  5. ↑ Society, Amber Pariona in (25. april 2017). »Biggest Cities In Andorra«. WorldAtlas (v ameriški angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2025.
  6. ↑ »Andorra la Vella | enciclopèdia.cat«. www.enciclopedia.cat (v katalonščini). Pridobljeno 23. septembra 2018. El sobrenom la Vella, és a dir, la vila, li fou afegit posteriorment per tal de distingir la vila del conjunt del territori homònim i potser també per a subratllar-ne la capitalitat [Vzdevek »La Vella«, torej »mesto«, je bil kasneje dodan, da bi se mesto ločilo od celotnega ozemlja [Andore] in morda tudi zato, da bi poudarili njegovo vlogo glavnega mesta.]
  7. ↑ Carrick, Noel (1988). Andorra (v angleščini). Chelsea House Publishers. ISBN 9780791000991. Pravzaprav je »vella« popačena latinska beseda »villa«, ki pomeni »mesto«. Tako »Andorra la Vella« pomeni zgolj »mesto Andora«.
  8. ↑ »NGA: Country Files«. Earth-info.nga.mil. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2012. Pridobljeno 27. junija 2010.
  9. ↑ »Station Andorra la Vella« (v francoščini). Meteo Climat. Pridobljeno 14. oktobra 2016.
  10. ↑ History of the Principality of Andorra
  11. ↑ »Yahoo! Singapore Travel«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2008. Pridobljeno 27. junija 2009.
  12. ↑ »Andorra la vella travel guide«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2010. Pridobljeno 27. junija 2009.
  13. ↑ CruisesOnly - About Cruising - Cruise Advice
  14. ↑ »Andorra la Vella i Sant Pol de Mar oficialitzen el seu agermanament«. 24. julij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2021. Pridobljeno 7. oktobra 2020.
  15. ↑ »Valls i Andorra la Vella celebren el 40è aniversari del seu agermanament amb un concert a la Llacuna«. 20. april 2007.
  16. ↑ »Foix. Le jumelage avec Andorre-la-Vieille relancé via la jeunesse«. ladepeche.fr (v francoščini). Pridobljeno 24. julija 2023.
  17. ↑ »Ciudades miembro«. UCCI (v španščini). Pridobljeno 16. julija 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

42°30′00″N 1°30′00″E / 42.50000°N 1.50000°E / 42.50000; 1.50000

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Andorra_la_Vella&oldid=6682373«