Pojdi na vsebino

16. vlada Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
16. vlada Republike Slovenije
Ljudje in ureditev
Predsednik državeNataša Pirc Musar
Predsednik vladeJanez Janša
Št. ministrovPremier + 15 ministrov[1]
KoalicijaSDS, NSi, SLS, FOKUS, Demokrati
Položaj v sodni oblastiDesno-sredinska manjšinska vlada
43 / 90
Opozicijski kabinetBrez
OpozicijaSvoboda, SD, Levica, Resni.ca
Vodja opozicijeNi uradni naziv
Robert Golob (Svoboda)
Matjaž Han (SD)
Luka Mesec (Levica)
Zoran Stevanović (Resni.ca)
Zgodovina
VolitveVolitve 2026
Zakonodajna oblast10. Državni zbor
Predhodnik15. vlada Republike Slovenije
Naslednik17. vlada Republike Slovenije

16. vlada Republike Slovenije je prihajajoča Vlada Republike Slovenije, ki jo bo po izteku 15. slovenske vlade Roberta Goloba sestavil mandatar Janez Janša. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po državnozborskih volitvah.

Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo Gibanje Svoboda z Robertom Golobom, predsednikom 15. vlade RS, sledi Slovenska demokratska stranka z Janezom Janšo in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo NSi, SLS, FOKUS, na četrtem mestu so Socialni demokrati s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka Demokrati. Anžeta Logarja. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo Levica in Vesna, ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi Resni.ca, prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.[2]

Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo Janeza Janšo, ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.[3][4]

Sestavljanje koalicije

[uredi | uredi kodo]

Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev Robert Golob ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.[2] Že 22. aprila 2026 pa je poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.[5] Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.[6] 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.[7] Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.[8] Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,[9] poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,[10] poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.[11]

Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.[12] 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.[13]

Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.[14] Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.[15] 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti poslanske skupine Demokrati; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec Robert Potnik.[16][17][18]

V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili Demokrati. Anžeta Logarja,[19] 15. maja je sledila Nova Slovenija.[20] 16. maja se je sestal svet Resni.ce, ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.[21] 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi SLS in FOKUS Marka Lotriča[22] ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.[23] 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.[24] Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.[25]

Glasovanje o mandatarju

[uredi | uredi kodo]
Datum Kandidat Predlagatelj Glasovali ZA PROTI NEVELJAVNI Opombe
22. maj 2026 Janez Janša 48 poslancev Državnega zbora RS 87 51 36 0 tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)

V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.[26] Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je Slovenska ljudska stranka ostala brez ministrstva.[27] Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice Tine Bregant.[27] Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času tretje Janševe vlade.[28] Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član Marjan Podobnik je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«[29] Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal Franci Matoz, ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.[30][31]

Zaslišanja ministrov na odborih

[uredi | uredi kodo]
Datum Ura Kandidat Stranka Glasovanje Sklic
DA NE VZ
Ponedeljek
1. junij 2026		 09:00 Anže Logar Demokrati
09:00 Jernej Vrtovec NSi
12:00 Borut Rončević SDS
12:00 Janez Cigler Kralj NSi
15:00 Ignacija Fridl Jarc SDS
15:00 Valentin Hajdinjak NSi
18:00 Andrej Šircelj SDS
18:00 Tadej Ostrc Demokrati
Torek
2. junij 2026		 09:00 Monika Kirbiš Rojs FOKUS
09:00 Tone Kajzer SDS
12:00 Polona Rifelj SDS
12:00 Franci Matoz SDS
15:00 Suzana Lep Šimenko SDS
15:00 Mihael Zupančič Demokrati
17:00 Mateja Ribič NSi

Koalicijske stranke

[uredi | uredi kodo]
Stranka Vodja Ob nastopu vlade
Število poslancev Število ministrov
SDS Slovenska demokratska stranka Janez Janša
28 / 90
7 / 15
NSi Nova Slovenija Jernej Vrtovec
7 / 90
4 / 15
Demokrati Demokrati. Anžeta Logarja Anže Logar
6 / 90
3 / 15
Fokus FOKUS Marka Lotriča Marko Lotrič
1 / 90
1 / 15
SLS Slovenska ljudska stranka Tina Bregant
1 / 90
0 / 15
Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
Resni.ca Državljansko gibanje Resni.ca Zoran Stevanović
5 / 90
 /
IMNS Predstavnika narodnih skupnosti Felice Žiža
Ferenc Horváth
2 / 90
 /
Skupaj:
Vlada
43 / 90
Podporniki
7 / 90
Skupaj
50 / 90

Kandidati za ministre

[uredi | uredi kodo]
Služba Položaj Ime Slika Stranka Državni sekretarji
Vlada Republike Slovenije Predsednik vlade Janez Janša
SDS
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko Minister Jernej Vrtovec
NSi
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Minister Anže Logar
Demokrati
Ministrstvo za notranje zadeve Minister Franci Matoz
SDS
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Minister Tone Kajzer
SDS
Ministrstvo za zdravje Minister Tadej Ostrc
Demokrati
Ministrstvo za kmetijstvo Minister Janez Cigler Kralj
NSi
Ministrstvo za finance Minister Andrej Šircelj
SDS
Ministrstvo za okolje in prostor Ministrica Polona Rifelj
SDS
Ministrstvo za obrambo Minister Valentin Hajdinjak
NSi
Ministrstvo za kulturo Ministrica Ignacija Fridl Jarc
SDS
Ministrstvo za pravosodje Minister Mihael Zupančič
Demokrati
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Minister Borut Rončević
SDS
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve Ministrica Mateja Ribič
NSi
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ministrica Monika Kirbiš Rojs
Fokus
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu Suzana Lep Šimenko
SDS

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine.

Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta Dominika Švarc Pipan in Nina Zidar Klemenčič, ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.[32] Inštitut 8. marec in Danes je nov dan sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje Black Cube, ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.[33][34] Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.[35] 18. marca je sekretariat Sveta za nacionalno varnost(SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja Sove Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.[36] Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.[37] Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.[37][38][39]

26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.[40][41] Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.[40] Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.[42] Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.[43]

Neuspešna pogajanja Roberta Goloba

[uredi | uredi kodo]

Premier in relativni zmagovalec volitev Robert Golob je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,[44] ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.[45] Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah Socialni demokrati, Levica in Vesna, Demokrati in Resni.ca, medtem ko je zavezništvo NSi+SLS+FOKUS povabilo zavrnila.[46] V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.[47] Anže Logar (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.[48][46] Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.[49][50] Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.[46][51] Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.[52] Matjaž Han (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.[46]

30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.[53]

Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.[54] Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.[54]

V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.[55] Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.[56] 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.[57] Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.[58] Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.[59]

10. aprila, na ustanovni seji 10. Državnega zbora, je bil za predsednika DZ s podporo strank tretjega bloka in SDS izvoljen Zoran Stevanović.[60] Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.[61]

13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa Uspešna Slovenija 2034.[62] 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.[63] 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.[64] Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.[65] Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.[66] Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.[67]

20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.[68] Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.[69] V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.[70][71] 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena Danijel Krivec iz SDS in Franc Križan iz Demokratov.[72] Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.[73]

25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.[74]

Tvorba sredinskega bloka

[uredi | uredi kodo]
Za podrobne podatke o tej temi glej Tretji blok.

Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v koaliciji z SLS in Fokusom), Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca[75] ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.[76] Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.[77][78] Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.[79] K sodelovanju je Jernej Vrtovec (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.[80]

Opombe

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ma, Al. »SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. maja 2026.
  2. 1 2 »Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja«. N1. 25. april 2026. Pridobljeno 25. aprila 2026.
  3. ↑ »Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade«. N1. 19. maj 2026. Pridobljeno 19. maja 2026.
  4. ↑ »Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev«. N1. 22. maj 2026. Pridobljeno 23. maja 2026.
  5. ↑ C, G. »SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  6. ↑ Z, T. K. B. , M. »SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  7. ↑ »Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  8. ↑ C, G. »Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  9. ↑ »Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi«. N1. 28. april 2026. Pridobljeno 29. aprila 2026.
  10. ↑ Da, La. »Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?«. rtvslo.si. Pridobljeno 29. aprila 2026.
  11. ↑ Ma, Al. »SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. aprila 2026.
  12. ↑ R, B. »Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. aprila 2026.
  13. ↑ Ma, Al. »Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. aprila 2026.
  14. ↑ Z, M. »Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  15. ↑ Ma, Al. »Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  16. ↑ Ma, Al. »Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  17. ↑ Ma, Al. »Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  18. ↑ »Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?«. N1. 14. maj 2026. Pridobljeno 19. maja 2026.
  19. ↑ »Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 19. maja 2026.
  20. ↑ Ma, Al. »Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  21. ↑ Da, La. »Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  22. ↑ »Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo«. N1. 18. maj 2026. Pridobljeno 19. maja 2026.
  23. ↑ B, T. L. Š , M. Z. , T. K. »Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  24. ↑ Z, T. L. Š , M. »V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. maja 2026.
  25. ↑ »Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. maja 2026.
  26. ↑ »SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant«. N1. 28. maj 2026. Pridobljeno 29. maja 2026.
  27. 1 2 »Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz«. N1. 28. maj 2026. Pridobljeno 29. maja 2026.
  28. ↑ »Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si«. Novice Svet24. Pridobljeno 29. maja 2026.
  29. ↑ K, G. »Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko«. rtvslo.si. Pridobljeno 29. maja 2026.
  30. ↑ Uredništvo (28. maj 2026). »Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!«. info360.si. Pridobljeno 29. maja 2026.
  31. ↑ »To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. maja 2026.
  32. ↑ K, G. »Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. marca 2026.
  33. ↑ C, G. »Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. marca 2026.
  34. ↑ »Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. marca 2026.
  35. ↑ »SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. marca 2026.
  36. ↑ Š, M. Z. , T. L. »Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. marca 2026.
  37. 1 2 Š, M. Z. , T. L. »Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. marca 2026.
  38. ↑ »Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. marca 2026.
  39. ↑ »Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum«. N1. 18. marec 2026. Pridobljeno 24. marca 2026.
  40. 1 2 Z, M. »Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  41. ↑ »'Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. marca 2026.
  42. ↑ »Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij«. N1. 26. marec 2026. Pridobljeno 26. marca 2026.
  43. ↑ C, G. »Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo«. rtvslo.si. Pridobljeno 29. marca 2026.
  44. ↑ Š, T. L. »Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  45. ↑ Z, M. »Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  46. 1 2 3 4 Š, T. K. B. , T. L. »Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  47. ↑ »Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. marca 2026.
  48. ↑ S, A. »Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  49. ↑ Š, T. L. »Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  50. ↑ Š, Al Ma , T. L. »Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  51. ↑ »Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo«. www.delo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  52. ↑ Ma, Al. »Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  53. ↑ Š, T. L. »Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. marca 2026.
  54. 1 2 Z, M. »Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  55. ↑ »Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica«. slovenskenovice.delo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  56. ↑ C, G. »Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  57. ↑ »Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  58. ↑ K, G. »Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  59. ↑ »NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade«. www.delo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  60. ↑ »Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev«. N1. 10. april 2026. Pridobljeno 11. aprila 2026.
  61. ↑ K, G. »Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite«. rtvslo.si. Pridobljeno 11. aprila 2026.
  62. ↑ C, G. »Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  63. ↑ Ma, Al. »Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  64. ↑ Ma, Al. »Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  65. ↑ »Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva«. N1. 16. april 2026. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  66. ↑ Z, Al Ma , M. »Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  67. ↑ »Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari«. N1. 17. april 2026. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  68. ↑ C, G. »Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  69. ↑ »Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  70. ↑ »Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja«. N1. 20. april 2026. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  71. ↑ »Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  72. ↑ Z, M. »Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  73. ↑ Z, M. »Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. aprila 2026.
  74. ↑ Da, La. »Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. aprila 2026.
  75. ↑ Š, T. L. »"Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"«. rtvslo.si. Pridobljeno 2. aprila 2026.
  76. ↑ »Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku«. N1. 1. april 2026. Pridobljeno 2. aprila 2026.
  77. ↑ »Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?«. Zanima.me. 28. junij 2025. Pridobljeno 2. aprila 2026.
  78. ↑ »Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?«. Reporter. 8. junij 2025. Pridobljeno 2. aprila 2026.
  79. ↑ Z, M. »Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah«. rtvslo.si. Pridobljeno 2. aprila 2026.
  80. ↑ Z, Al Ma , M. »Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado«. rtvslo.si. Pridobljeno 2. aprila 2026.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=16._vlada_Republike_Slovenije&oldid=6682567«